FinD - Novice - Tuji delavci v Slovenijo le ob upoštevanju zakonodaje
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

15.1.2018

Tuji delavci v Slovenijo le ob upoštevanju zakonodaje

Ljubljana, 13. januarja (STA) - Od delodajalcev je zadnje čase vse pogosteje slišati opozorila o pomanjkanju kadrov, kar lahko po nekaterih ocenah že kmalu postane velik izziv. Nekateri delavce poiščejo tudi v tujini, pri čemer morajo delodajalci, ki želijo delavce napotiti v Slovenijo, upoštevati zakonske določbe. Število delovno aktivnih tujcev v Sloveniji že nekaj let raste.

Tako kot za slovenske delodajalce tudi za tuje, ki želijo v tujino napotiti delavce, po podatkih ministrstva za delo velja, da morajo pred napotitvijo za vsakega napotenega delavca v državi članici, kjer imajo sedež, pridobiti potrdilo o predpisih o socialni varnosti, ki se uporablja za imetnika. Gre za potrdilo A1, področje pa med drugim ureja zakon o čezmejnem izvajanju storitev.

Pred začetkom izvajanja storitev je tuji delodajalec dolžan opraviti prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje. Ta mora med drugim vključevati naziv in sedež tujega delodajalca, nekatere osebne podatke napotenih delavcev in naslove njihovih prebivališč v Sloveniji ter podatke o naročniku storitve.

Tuji delodajalci so svojim delavcem za čas njihove napotitve na delo v Slovenijo dolžni zagotoviti pravice po slovenskih predpisih in določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev ter zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.

Dokumentacija mora biti na razpolago na lokaciji opravljanja storitve

Tuji delodajalec mora v času čezmejnega izvajanja storitve v Sloveniji na lokaciji opravljanja storitve hraniti in na zahtevo nadzornega organa dati na razpolago določene dokumente. To sta med drugim potrdilo o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev in izpisek iz ustreznega registra za opravljanje dejavnosti s prevodom v slovenski jezik.

Na zahtevo mora med drugim predložiti tudi kopijo akta o napotitvi oziroma kopijo pogodbe med naročnikom storitve in tujim delodajalcem s prevodom v slovenski jezik, izvode pogodb o zaposlitvi s prevodom v slovenski jezik, izvode plačilnih list s prevodom v slovenski jezik ter dokazila o izplačanih plačah ali izvodi enakovrednih dokumentov za vse napotene delavce s prevodom v slovenski jezik ter potrdilo A1.

V primeru kršitev pravic tujim delavcem na voljo inšpektorat za delo in nevladne organizacije

Tuji delavci, ki menijo, da so jim kršene pravice, se lahko po pojasnilih ministrstva za delo v prvi vrsti obrnejo na inšpektorat za delo. V pomoč so jim tudi sindikati in druge nevladne organizacije.

Inšpektorat za delo je ob sprejemanju zakona o čezmejnem izvajanju storitev navedel, da bi za izvajanje dodatnih pristojnosti po tem zakonu potreboval sedem dodatnih zaposlitev, ki pa mu jih niso odobrili.

Ker je inšpektorat po opozorilih ministrstva že tako kadrovsko podhranjen, je pripravil predlog za zaposlitev 20 dodatnih inšpektorjev, ki ga bo lahko ministrstvo vložilo in zagovarjalo, ko bo vlada določala nov kadrovski načrt organov državne uprave za letos.

Največ tujih delavcev iz Bosne in Hercegovine, najpogosteje v gradbeništvu

V Sloveniji je bilo po podatkih statističnega urada predlani 61.422 delovno aktivnih tujcev, od tega 48.891 iz držav zunaj EU. V prvih desetih mesecih lanskega leta jih je bilo 73.596, od tega 59.403 iz držav zunaj EU. To je tudi največ doslej.

Največjo rast števila delovno aktivnih tujcev so statistiki zabeležili leta 2007, ko jih je bilo v Sloveniji 14.211 več kot leto pred tem. Najbolj znižalo pa se je njihovo število leta 2009, in sicer za 7211 v primerjavi z letom poprej.

Leta 2016 je največ tujih delavcev prišlo iz Bosne in Hercegovine (28.998), sledili sta Srbija (7127) in Hrvaška (5870). Več kot 1000 jih je prišlo še iz Makedonije, s Kosova, iz Bolgarije, Italije, Rusije in iz Ukrajine.

Delo so v tem obdobju najpogosteje opravljali v gradbeništvu (15.514 oseb), sledile so predelovalne dejavnosti (12.893 oseb) ter promet in skladiščenje (10.202 osebi).

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar