FinD - Aktualno - Odslej učinkovita in transparentna izvedba postopkov oddaje javnih naročil
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

1.7.2011

Odslej učinkovita in transparentna izvedba postopkov oddaje javnih naročil

Z novim Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki začne veljati 3.7.2011, bo urejeno varstvo obrambnega in varnostnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Novi Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki začne veljati 3.7.2011 zagotavlja učinkovito pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, skladno z Direktivo 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil, ter racionalizira postopke pravnega varstva, ki potekajo pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo. Urejeno je varstvo obrambnega in varnostnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Del določb Direktive št. 2007/66/ES je bil v slovenski pravni red prenesen že z novelo Zakona o javnem naročanju (ZJN-2B) in novelo Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-B). ZJN-2, ZJNVETPS in ZPVPJN sedaj kot celota predstavljajo sistemski okvir za učinkovito in transparentno izvedbo postopkov oddaje javnih naročil in z njimi povezanega pravnega varstva, z zadnjim pa je naš pravni red na področju javnega naročanja in pravnega varstva v postopkih javnih naročil v celoti usklajen s pravnim redom Evropske unije.

V drugem odstavku 6. člena ZPVPJN so opredeljeni zagovorniki javnega interesa, ki lahko uveljavljajo pravno varstvo javnega interesa, in sicer gre za ministrstvo, pristojno za finance, Računsko sodišče RS, organ, pristojen za varstvo konkurence in organ, pristojen za preprečevanje korupcije. Postopek pravnega varstva temelji na načelih, ki so sicer že določena v veljavni zakonodaji, se pa načeli kontradiktornosti in javnosti sedaj uvajata v večjem obsegu, saj je strankam postopka omogočena možnost, da se izjasnijo o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. S 16. členom ZPVPJN se onemogoča večkratno uveljavljanje pravnega varstva zoper iste kršitve v posameznem postopku oddaje javnega naročila tako, da vlagatelj lahko v revizijskem zahtevku uveljavlja le tiste kršitve, ki jih ni navajal v predhodnih zahtevkih. Racionalizaciji sta namenjena npr. 24. člen, ki določa možnost vložitve zahtevka za revizijo tudi z elektronskimi sredstvi ter 29. člen, ki določa, da naročnik posreduje zahtevek za revizijo, kateremu ni ugodil, Državni revizijski komisiji po uradni dolžnosti, vlagatelj pa lahko postopek pravnega varstva prekine s pisnim umikom zahtevka za revizijo.

V skladu s 16. členom (do uveljavitve ZPVPJN) še veljavnega Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN), mora naročnik sprejeti odločitev o zahtevku za revizijo v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo, enako Državna revizijska komisija (20. člen ZRPJN), ki lahko rok podaljša za 20 dni v utemeljenih primerih. ZPVPJN v 28 členu skrajšuje rok, v katerem mora odločiti naročnik na 8 delovnih dni, ker je le-ta s predmetom in dokumentacijo postopka javnega naročanja že seznanjen, hkrati pa iz nasprotnega razloga v 37. členu podaljšuje rok odločitve Državne revizijske komisije na 15 delovnih dni. V utemeljenih primerih ta lahko rok podaljša za dodatnih 15 delovnih dni.

Na racionalizacijo postopka pravnega varstva pred Državo revizijsko komisijo vpliva tudi uvedba razjasnjevalnega sestanka (35. člen ZPVPJN) in možnost pridobitve strokovnih mnenj in angažiranje neodvisnih strokovnjakov in izvedencev za razjasnitev posameznih strokovnih vprašanj (36 člen ZPVPJN).

V zvezi z razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila so v drugem odstavku 39. člena ZPVPJN taksativno navedeni primeri, ko mora Državna revizijska komisija postopek javnega naročila razveljaviti. Razlogi za razveljavitev izhajajo predvsem iz nove direktive in se nanašajo na najhujše kršitve javno-naročniške zakonodaje, ki se običajno odražajo tudi v kršitvah temeljnih načel javnega naročanja.

V 5. poglavju ZVPJN se glede na zahteve evropske zakonodaje, da se zagotovi razveljavitev javnonaročniških pogodb, uvaja pravno varstvo v sodnem postopku. Tretja alineja 2. člena ZPVPJN odkazuje na ureditev izključne pristojnosti v zakonu, ki ureja sodišča, kar je realizirano v tretjem odstavku 103. člena Zakona o sodiščih (ZS), ki se prav tako začne uporabljati 3.7.2011. Izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani zagotavlja koncentracijo znanja, stroke in specializiranih kadrov na enem mestu, s čimer je omogočeno hitro, učinkovito in enotno odločanje o predmetnih zadevah.

Nekaj določb 61. člena ZPVPJN je v primerjavi z dosedanjo ureditvijo Državne revizijske komisije v ZRPJN spremenjenih, tako npr. mandat ne traja več 5 let, temveč 8 let, ob predčasni razrešitvi pa so novi člani oz. predsednik imenovani za polnih 8 let, ne pa samo za ostanek mandata. Vsi člani in predsednik Državne revizijske komisije morajo biti osebnostno primerni za opravljanje funkcije, imeti pa morajo vsaj šest let delovnih izkušenj na področju javnih naročil (prej samo dve leti). Zaradi zagotavljanja pravnega varstva v segmentu javnih naročil na področju obrambe in varnosti, ki pogosto vsebujejo elemente tajnosti, morajo člani in predsednik Državne revizijsko komisije imeti tudi dovoljenje za dostop do tajnih podatkov (63 člen).

9. poglavje ZPVPJN natančneje ureja povračilo stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka; stranka, ki v postopku pravnega varstva ne uspe, mora namreč nasprotni stranki, če v postopku pravnega varstva sodeluje tudi izbrani ponudnik, čigar ponudbo želi izpodbiti vlagatelj zahtevka za revizijo, pa tudi njemu, povrniti vse upravičene stroške nastale z revizijo, vključno s takso za postopek pravnega varstva. Dosedanja ureditev stroškov naročnika ne priznava, po novi ureditvi, ki zagotavlja enakopravnost vlagatelja in naročnika, pa bodo lahko naročniki tako v predrevizijskem kot v revizijskem postopku uveljavljali svoje stroške.

V ZPVPJN so na novo urejene takse za postopek pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, saj se odpravlja neskladnost veljavne zakonodaje z Ustavo RS, ki jo je Ustavno sodišče RS ugotovilo z odločbo št. U-I-238/07-52 z dne 2.4.2009. Predmetna odločba izpostavlja predvsem spornost drugega stavka četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, v skladu s katerim se taksa za vodenje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo plača, po končanem postopku, in sicer zgolj v primeru, ko se je zahtevek za revizijo izkazal za neutemeljen. Z uvedbo t.i. kaznovalne takse z ZRPJN-E si je zakonodajalec prizadeval zmanjšati obseg neupravičenih zahtevkov za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, zaradi česar so bili v preteklosti postopki javnega naročanja dolgotrajni in so se po nepotrebnem podaljševali.

S plačilom ene takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki se plača ob vložitvi zahtevka za revizijo (na začetku predrevizijskega postopka), in ureditvijo, ki plačila takse na pogojuje z neuspehom v postopku pravnega varstva, se zagotavlja nediskriminatorna obravnava vlagateljev in doseganje namena takse, tj. plačilo nadomestila za vodenje postopka.

71. člen ZPVPJN določa, da vlagatelj zahtevka za revizijo za postopek pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom, v primeru zavrnitve zahtevka za revizijo s strani naročnika pa tudi pred Državno revizijsko komisijo, plača takso le enkrat, in sicer v vrednosti 750 eurov, 1.500 eurov, ali v enem odstotku določene vrednosti, ki lahko znaša najmanj 200 eurov in največ 10.000 eurov.

Novi zakon ne pozna več pomirjevalnega postopka iz 4. poglavja ZRPJN, ki je izhajal iz določb nekdanjih evropskih direktiv in se v praksi ni izkazal za najbolj učinkovitega. 

Vanja Novak, univ.dipl.pravnica

Arhiv

Zadnji članki

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober