FinD - Aktualno - Evidentiranje delovnega časa v luči sprememb in sodne prakse sodišča evropske unije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

29.10.2019

Mihael Pojbič, mag. prav., doktorski študent, Odvetniška pisarna Blaž Pate & Partnerji d.o.o.

Evidentiranje delovnega časa v luči sprememb in sodne prakse sodišča evropske unije

Cilj norm, ki urejajo evidentiranje delovnega časa v Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV), je večplasten. Delodajalcem bi naj bila omogočena lažja organizacija dela, medtem ko bi delavcem naj bilo zagotovljeno spoštovanje določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki urejajo delovni čas. A na obzorju se svitajo spremembe, ki bodo obveznost evidentiranja delovnega časa poostrile.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (odslej Ministrstvo) tako načrtuje noveliranje ZEPDSV z namenom implementacije objektivnejšega sistema evidentiranja delovnega časa zaposlenih.

Bistven razlog za spremembe ZEPDSV so pobude Inšpektorata RS za delo (odslej IRSD), ki je mnenja, da veljavna zakonodaja ne omogoča učinkovitega nadzora nad izvajanjem delovnega časa, saj evidentiranje delovnega časa ni dovolj objektivno.[1] Konkretneje, določba 18. čl. ZEPDSV ne določa obveznosti beleženja posameznih časovnih trenutkov, ki definirajo delovni čas delavca, temveč zgolj, da se vpisujejo podatki o skupnem številu ur (sicer ločeno po določenih kategorijah).[2] Zato se IRSD že več let zavzema, da bi evidentiranje delovnega časa vsebovalo (med drugim):

- čas prihoda in odhoda delavca na delo,

- čas začetka in zaključka odmora,

- čas dela opravljenega v manj ugodnem delovnem času.[3]

Ker gre za spremembe, ki še niso bile podane v zakonodajni mlin, bi diskutiranje o njih bilo, vsaj v tako zgodnjih fazah, račun brez krčmarja. Ker debata o objektivnosti vodenja evidenc delovnega časa sovpada z nedavno sodbo Sodišča Evropske unije (odslej Sodišče EU) v zadevi C-55/18 – CCOO[4](odslej CCOO), je vredno oceniti stanje skladnosti domače zakonodaje s pričakovanji Evropske unije.

V CCOOje španski sindikat Federación de Servicios de Comisiones Obreras (CCOO) vložil tožbo zoper družbo Deutsche Bank SAE, s katero je bilo predlagano (med drugim), da je Deutsche Bank SAE dolžna vzpostaviti sistem evidentiranja dnevnega delovnega časa skladno z nacionalno zakonodajo. Velja izpostaviti, da Deutsche Bank SAE ni imela vzpostavljenega nobenega sistema za evidentiranje delovnega časa (niti redno opravljenih ur niti nadur). Čeprav bi morala biti rešitev jasna (tj. da bi se na podlagi besedila španskega zakona morala voditi evidenca delovnega časa za vsak dan),[5] bi Audiencia Nacional (sodišče, ki je odločalo o zadevi), moralo na podlagi sodne prakse španskega vrhovnega sodišča (Tribunal Supremo) priti do drugačnega zaključka. Dotedanja sodna praksa je namreč določala, da je obvezno voditi zgolj evidenco nadur in ne, kot to določa španski zakon, evidenco delovnega časa. Zaradi dileme o tem ali je navedena sodna praksa (in s tem izvajanje zakona) skladna s pravom Evropske unije, je Audiencia Nacional postavilo več vprašanj Sodišču EU. Slednje je vsa vprašanja strnilo v enotno vprašanje, ki se je glasilo:

»Ali je treba

- člene 3, 5, 6, 16 in 22 Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa,[6] (odslej Direktiva 2003/88)

- v povezavi s členi 4(1), 11(3) in 16(3) Direktive Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu[7]

- ter člen 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah[8]

razlagati tako, da nasprotujejo ureditvi države članice /…/, ki ne nalaga obveznosti vzpostavitve sistema, ki bi omogočal evidentiranje dnevnega delovnega časa, ki ga opravi vsak delavec?.«[9]

Sodišče EU je najprej izpostavilo, da se pravic v okviru Direktive 2003/88 ne sme razlagati ozko oz. v škodo pravic, ki jih imajo na njeni podlagi delavci. Nadalje Sodišče EU ugotavlja, da je objektivni sistem evidentiranja delovnega časa bistven za uspešno izvajanje pravice do najdaljšega tedenskega delovnega časa ter minimalnega dnevnega in tedenskega počitka. Odsotnost takšnega sistema bi pomenilo, da delavec nima kakršnegakoli zagotovila, da bodo prej navedene pravice dejansko spoštovane s strani delodajalca. Zaradi vsega navedenega je Sodišče EU na zgoraj postavljeno vprašanje odgovorilo pozitivno in določilo, da je zakonodaja, ki delodajalcem ne nalaga obveznosti vzpostavitve sistema, ki omogoča evidentiranje dnevnega delovnega časa, ki ga opravi vsak delavec, v nasprotju s pravom Evropske unije.

Vprašanje, ki se na tej točki odpre je, ali predstavlja sedanja slovenska ureditev (konkretno ZEPDSV) dovolj objektiven sistem evidentiranja delovnega časa glede na zahteve Sodišča EU. Bistven pogoj, ki ga mora tak sistem dosegati je namreč, da se omogoči evidenca na podlagi katere je razvidno, da se minimalni pogoji kot so zagotovljeni po Direktivi 2003/88 upoštevani. Konkretno, da:  

- ima delavec v sedemdnevnem obdobju (ali referenčnem obdobju) pravico do najmanj 24 ur neprekinjenega počitka in do 11 ur dnevnega počitka v 24-urnem obdobju, (3. in 5.  čl. Direktive 2003/88),

- povprečni delovni čas za vsako sedemdnevno obdobje (ali referenčno obdobje), vključno z nadurami ne presega 48 ur, (6. čl. Direktive 2003/88),

- čas običajnega dela delavcev, ki delajo ponoči,[10] v povprečju ne presega osem ur v katerem koli 24-urnem obdobju, (8. čl. Direktive 2003/88),

- delavci, ki delajo ponoči in katerih delo vključuje posebna tveganja ali težke fizične ali psihične obremenitve, ne delajo več kot osem ur v kateremkoli 24-urnem obdobju v katerem opravljajo nočno delo (8. čl. Direktive 2003/88).

Medtem ko zdajšnja ureditev sicer omogoča[11] kontrolo delovnega časa na dnevni in tedenski ravni (prva in druga alineja), tega ni mogoče trditi glede kontrole delovnega časa delavcev, ki delajo ponoči.

Glede na to, da obstaja skladno z 18. čl. ZEPDSV zgolj obveznost vodenja podatkov o številu ur in ker se ne vodi posebna evidenca ur, ki so opravljena ponoči, bi se lahko razumelo, da ZEPDSV (vsaj v tem delu) ne omogoča objektivnega vodenja (nočnega) delovnega časa. Kot izpostavlja Ministrstvo: »Ker ZEPDSV določa le obveznost delodajalca, da vodi evidenco o številu ur opravljenega dela /…/, ni mogoče ugotoviti, v katerem delu dneva je delavec opravljal delo, ali je opravljal delo v manj ugodnem delovnem času /…/.«[12]  

Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da bo že zaradi nedosledne izpeljave Direktive 2003/88 ZEPDSV moral biti prilagojen. Ni pa še znano ali bo to pomenilo, da se bo morala voditi evidenca delovnega časa tako, da bo razviden čas prihoda in odhoda z dela, ali tako da se bodo beležile posamezne (nove) kategorije delovnega časa. Za konec velja omeniti, da je Ministrstvo navedlo, da bo predlog sprememb ZEPDSV v obravnavo Vladi RS vložilo najkasneje do marca 2020.

Oglejte si še druge članke s področja Gospodarsko pravne zadeve

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?





[1] Vlada Republike Slovenije, Sporočilo za javnost – 73. dopisna seja Vlade Republike Slovenije, 26. september 2019, str. 6, dostopno na https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade-SZJ/2019/09_2019/73.-dopisna-seja.pdf [citirano 24. 10. 2019].

[2] Skupno število ur, opravljene ure v času nadurnega dela, neopravljene ure (ločeno glede na to ali se nadomestilo izplačuje in nadalje ločeno po tem kdo je izplačevalec) in število ur po delih na delovnih mestih, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. 

[3] Kapitanovič P., Biozvičar M., Delovni čas bomo začeli meriti natančneje, Svet kapitala, dostopno na: https://svetkapitala.delo.si/kariera/delovni-cas-bomo-zaceli-meriti-natancneje-199555, [citirano 24. 10. 2019]

[4] Zadeva C-55/18, CCOO, ECLI:EU:C:2019:402.

[5]Ibidem, tč. 17 in 23. 

[6] UL L 299, 18. 11. 2003, str. 9–19, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 381–391

[7] UL L 183, 29. 6. 1989, str. 1–8, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 349–357.

[8] UL C 326, 26. 10. 2012, str. 391–407.

[9] CCOO, tč. 29. 

[10] Čl. 2(2) Direktive 2003/88: "nočni čas" pomeni vsako obdobje, ki ni krajše od sedmih ur, kakor ga določa nacionalna zakonodaja, in v vsakem primeru vključuje čas med polnočjo in 5 uro zjutraj.

[11] Smiselno enako glej Weber N., Objektiven sistem evidentiranja delovnega časa je obvezen, Pravna praksa, Let. 38, št. 24-25, 2019, str. 34–35.

[12] Vlada Republike Slovenije, Sporočilo za javnost – 73. dopisna seja Vlade Republike Slovenije, 26. september 2019, str. 6, dostopno na https://www.gov.si/assets/vlada/Seja-vlade-SZJ/2019/09_2019/73.-dopisna-seja.pdf [citirano 24. 10. 2019].

Arhiv

Zadnji članki

2019

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober