FinD - Aktualno - Problematika davčne nevtralnosti z vidika davčne integracije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

8.10.2019

Matjaž Kovač, mag. pravnih znanosti, univ. dipl. prav.

Problematika davčne nevtralnosti z vidika davčne integracije

Kot sem omenil že v predhodno objavljenem članku na temo davčna integracija na stopnji pravne osebe in delničarjev, obravnavamo dva modelna pristopa integracije, klasičen pristop in integralni model. Mednarodna davčna nevtralnost pa se lahko obravnava z vidika izvozne (CEN) ali uvozne (CIN) nevtralnosti. Pri izvozni nevtralnosti moramo dosegati takšno stopnjo obdavčitve, ki bo imela za posledico enakost obravnavanja investiranja domačih pravnih subjektov v tujini nasproti domačim investitorjem. Pri uvozni nevtralnosti pa zasledujemo takšno stopnjo obdavčitve, ki daje enakost obravnavanja tujih investicij na domačih tleh nasproti domačim investicijam.

Klasični sistem je v svojem bistvu davčno nevtralen, saj so tuji prihodki, tuje dividende in tuji delničarji enako obravnavani kot domači prihodki, dividende ali delničarji. Med temi ekonomskimi kategorijami ne prihaja do izkrivljenj zaradi čezmenjnega gibanja kapitala. Če na sam sistem gledamo iz notranjega vidika, lahko opazimo, da le ni v celoti nevtralen, saj s fiskalnega vidika vzpodbuja posojilno financiranje družb, ker so obresti opredeljene kot odbitne davčne postavke, medtem ko dividende niso. Pri tem ne vzpodbuja razdeljevanje dividend, saj sama distribucija povzroča ekonomsko dvojno obdavčenje.  Klasični sistem daje prednosti posojilnemu financiranju glede na kapitalno financiranje. Ekonomsko gledano, naj to ne bi imelo prevladujočega vpliva, saj imajo ekonomsko močnejše družbe zelo malo vpliva, če celotna ekonomija upada ali obrestne mere rastejo. Dividendni dobiček je fiskalno privilegiran glede na ostale veje prihodkov, kot so prihodki od dela ali ostali kapitalski prihodki[1].

Izvzemanje korporacijskega davka ima (pri integracijski metodi) enak vpliv na celotno davčno breme, oziroma na razdeljeni dobiček, kot izvzemanje dividend. Pri tem so obresti in dividende glede obdavčevanja obravnavane enako. Pri tem ni razlike med posojilnim in kapitalskim financiranjem družbe, kar ima za posledico enako davčno obravnavanje pri različnih ekonomskih kategorijah.  Vendar pa ima z mednarodnega vidika integralni sistem tri diskriminatorne posebnosti.

Diskriminacija tujih delničarjev

Odbitek davka v osnovi ni dovoljen nerezidentnim delničarjem, saj le ti ne plačujejo domači davek na dohodek na prejete dividende. Z vidika mednarodnih povezav ima integralni sistem enake posledice kot klasični sistem, kar privede v končni fazi do dvojnega obdavčenja. V večini primerov se lahko zgodi celo to, da je davčna stopnja korporacijskega davka v državah, ki so uvedle integralni sistem višja kot v državah z klasičnim sistemom obdavčenja, saj ima izvzemanje za posledico vrnitev korporacijskega davka. Zaradi izenačevanja davčnega bremena, morajo države, ki so uvedle integralni sistem upoštevati višjo davčno stopnjo na širšo davčno osnovo kot pa države klasičnega sistema obdavčenja[2].

Nerezidentni delničarji v integralnem sistemu prejmejo precej nižjo neto dividendo kot rezidentni delničarji, kar lahko ima diskriminatorne posledice.  Te diskriminatorne posledice lahko presežemo preko bilateralnih davčnih sporazumov[3]. Nerezidentni delničarji navadno ne smejo upoštevati odbitka, ki je določen z bilateralnim davčnim sporazumom, saj je odbitek za državo vira dohodka (država hčere ali podružnice) neznan. Tuja partnerska družba bo obdržala ali povrnila prejete dividende[4].

V osnovi je upoštevanje odbitka davka v državi, ki je sprejela integralni sistem glede na rezidente drugih držav, pogojeno z sporazumom med temi drugimi državami, kar pomeni, da integralni sistem narekuje močno davčno pogodbeno pozicijo za državo, ki ga hoče upoštevati.

Diskriminacija tuji dividend

Države, ki so sprejele integralni sistem dovoljujejo odbitek davka glede na domače dividende. Ne upošteva se nobeden domači korporacijski davek na dobičke, ki izhajajo iz dividend pridobljenih iz držav nerezidentov. Po tej logiki integracijskega sistema, ne nastane dvojno obdavčenje in s tem ni razloga za upoštevanje kakršnekoli olajšave. Tudi v primeru, da je uporabljeni korporacijski davek deloma domačega izvora, ni mogoče uporabiti odbitka davka na dohodek[5] .

Integralni sistem navadno določa nacionalni status dividend izključno na osnovi rezidentnega kraja prodajne družbe in ne upošteva izvora dobička iz katerega so bile dividende plačane[6].

Diskriminacija tujega dobička

Odbitek davka je možen samo za domač korporacijski davek. Logika integracijskega sistema temelji na tem, da ni možnosti za odbitek osnovnega korporacijskega davka, če je bil takšen davek upoštevan na nacionalni osnovi. Države, ki so sprejele integracijski sistem, upoštevajo izravnalni davek glede razdelitve dobička, ki ni bil podvržen obdavčitvi z domačim korporacijskim davkom. Mnogo lažje bi bilo zanikati odbitek davka za dividende, plačanega glede dobička, ki ni bil podvržen kakršnemu koli domačemu korporacijskemu davku, vendar je administracijsko lažje, da delničarji obračunajo odbitek in v istem času upoštevajo izravnalni davek na dobiček povezan s tem odbitkom[7].

Pojavljata se dve vrsti dobička, ki nista popolnoma obdavčena v domači državi, in sicer domači dobiček izvzet iz obdavčevanja in dobiček pridobljen v tujini preko tuje podružnice ali hčerinske družbe. Veliko držav preprečuje mednarodno dvojno obdavčenje tujeizvornih dobičkov z upoštevanjem tako izvzemanje iz domačega davka kot tudi odbitek za korporacijski davek upoštevan v tujini[8].  Za preprečitev odbitka davka na stopnji delničarjev, kateri ni bil upoštevan v domačem okolju, države, ki so sprejele integracijski sistem upoštevajo izenačevalni davek glede razdelitve tujeizvornega dobička. Zaradi tega je tujeizvorni dobiček obravnavan kot manj ugoden kot domači dobiček. Družbe v državah integracijskega sistema, zadržujejo tujeizvorni dobiček kolikor je mogoče dolgo in razdeljujejo samo domači dobiček. Izenačevalni davek je zapreka pri ponovni razdelitvi davčno izvzetih tujih dividend. Pri uporabi izenačevalnega davka nastane problem, saj domači delničarji prejmejo odbitek nacionalnega korporacijskega davka, kateri ni bil preklican[9].

Republika Slovenija upošteva pravila davčne nevtralnosti v sporazumih o izogibanju dvojnega obdavčenja, in sicer v določbah o metodah izogibanja dvojnega obdavčenja. Na  splošno zasleduje Republika Slovenija izvozno davčno nevtralnost v bilateralnih sporazumih s kontinentalnimi državami, medtem ko zasleduje uvozno davčno nevtralnost preko sporazumov z anglosaksonskimi državami. Kateri način izvajanja davčne nevtralnost bo država podpisnica sprejela v bilateralni sporazum, je predvsem odvisen  na splošno od ekonomske politike pogodbenice, predvsem od investicijske klime in kapitalskih prihodkov.


V prihodnjem tednu sledi objava: Ukrepi za zmanjševanje ekonomskega dvojnega obdavčenja

Oglejte si še druge članke iz področja Obračunavanje in plačevanje davka


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?





[1] J.F. Avery Jones: Carry on discriminating: European Taxation February 1996, str.46.

[2] Romyn M.: The Euromerger Tax Paradox, Tax Planning International Review, Vol. 16 No. 7 (July 1989), str. 3.

[3] Bilateralni sporazum med Francijo in Nizozemsko upošteva fiskalno izogibanje za posamezne nizozemske delničarje v francoskih družbah. Na drugi strani pa bilateralni sporazum med Italijo in Nizozemsko ne upošteva imputacijski kredit za posamezne nizozemske delničarje. Terra B., Wattel P., European Tax LAw, Kluwert Publishing (1997), str 123.

[4] De Hosson F.C.: The Parent Subsidiary Directive, Intertax 1990/10, str. 420-426.

[5] Francoski delničar, ki prejme dividendo od nizozemske družbe, ne more nadomestiti nizozemskega korporacijskega davka, upoštevanega na stopnji matične družbe, nasproti njegovemu davku na dohodek. Glede na izvor tujih dividend, imputacijski sistem, ne glede na to, da ima lahko funkcijo klasičnega sistema, povzroča tudi mednarodno ekonomsko dvojno obdavčenje. V tem primeru je primernejše za francoskega delničarja, da kupi francoske delnice, saj je neto vračilo večje, kot bi bilo pri tujih delnicah. Terra B., Wattel P., že navedeno delo (1997), str 124.

[6] Danska družba pridobi dobiček preko podružnice v Italiji. V tem primeru, bo na takšen dobiček  upoštevan italijanski korporacijski davek. Ne glede na določila bilateralnega sporazuma med Italijo in Dansko, lahko Danska izvzame iz obdavčenja tisti del dobička, ki je bil že obdavčen v državi izvora. V primeru, da so takšni dobički nato razporejeni v dividende za italijanske delničarje v danski družbi, Italija ne sme upoštevati kakršnegakoli imputacijskega kredita. Terra B., Wattel P., že navedeno delo (1997), str  124.

[7] Sass G.: Harmonisation of Corporation Tax System in EC, EC Tax Review 1993/2, str. 79.

[8] Thommes O.: EC Tax Scene, Intertax 1992/12, str. 696.

[9] Becker H.: The German Tax reform 1994 and its turbulences, Intertax 1993/8, str. 338.

Arhiv

Zadnji članki

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober