FinD - Aktualno - Elementi delovnega razmerja v primeru sklepanja pogodb civilnega prava
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

8.8.2019

mag. Boštjan J. Turk

Elementi delovnega razmerja v primeru sklepanja pogodb civilnega prava

Številni delodajalci se še vedno zatekajo k praksi sklepanja pogodb civilnega prava s svojimi delavci (sodelavci) in sicer tudi v tistih primerih, ko je precej očitno, da bi morali z njimi skleniti pogodbe o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Razlog za to morda tiči tudi v neprijazni davčni zakonodaji, saj so delodajalci v primerih, ko delavca redno zaposlijo deležni precej višje obdavčitve, kot v primeru, če se z njim odločijo vstopiti v civilnopravno pogodbeno razmerje. Vendar pa jih lahko tovrstna praksa drago stane. Delovni inšpektorji imajo namreč tovrstne nezakonite prakse še vedno pod lupo in lahko kršitelje v primeru ugotovljenih nepravilnosti kaznujejo z visokimi globami. V tem prispevku bom opisal, kateri so tisti elementi delovnega razmerja, ki v nekem pogodbenem odnosu nakazujejo na to, da bi moral delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi po pravilih delovnega prava.

Delo sodelavca preko pogodbe civilnega prava

Naj že na začetku poudarim, da sklepanje pogodb civilnega prava (denimo avtorskih pogodb, podjemnih pogodb, tako imenovanih »pogodb o sodelovanju«) v podjetjih seveda ni prepovedano, prav tako je dovoljeno, da samostojni podjetnik (s.p.) za podjetje opravlja določeno delo oziroma storitve, za katero ima registrirano dejavnost in, da za to delo podjetju izstavi račun. Vse to pa je dovoljeno le v primerih, če ne gre za takšne vrste dela oziroma storitev, ki bi jih lahko opredelili za take, pri katerih obstajajo elementi delovnega razmerja.  

Elementi delovnega razmerja

Pri definiciji delovnega razmerja si lahko precej dobro pomagamo že z ZDR-1, ki delovno razmerje definira kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Iz same definicije delovnega razmerja, ki ga podaja zakon, lahko torej razberemo, da so bistveni elementi delovnega razmerja:

1.) prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca
2.) delo za plačilo
3.) osebno delo
4.) nepretrgano opravljanje dela in
5.) delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Prav zadnji element delovnega razmerja, torej delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca predstavlja v mejnih primerih, torej v tistih primerih, ko nekatere okoliščine govorijo v prid obstoja delovnega razmerja, druge pa v prid obstoja civilnopravnega pogodbenega razmerja, jeziček na tehtnici, ki sodnika dokončno prepriča o tem, da so bili v nekem konkretnem primeru dejansko podani elementi delovnega razmerja, zaradi česar bi moral delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi.[1]     

V zvezi z zgoraj omenjenimi elementi delovnega razmerja bi želel izrecno poudariti, da obstoj slednjih še ne pomeni vselej, da delovno razmerja že avtomatično obstaja, saj lahko to dokončno potrdi le pravnomočna sodna odločba, nesporno pa je, da več ko je v nekem pogodbenem odnosu elementov delovnega razmerja, toliko večja je možnost, da bo inšpektor (in kasneje sodnik) presodil, da mora delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi.  

Pri presoji, ali v nekem pogodbenem odnosu dejansko obstajajo elementi delovnega razmerja v takšni intenziteti, da bi lahko pogodbeni odnos že okvalificirali kot delovnopravni odnos pa si lahko pomagamo še z dodatni (pod) elementi delovnega razmerja, kot so denimo:

1.) dalj časa trajajoče delo, ki ni obremenjeno z roki izpolnitve
2.) vzpostavitev podrejenosti v odnosu med delodajalcem in delavcem (še posebej v primerih, ko delavec stalno dobiva navodila le od enega delodajalca)
3.) izvajanje del in nalog je vezano le na eno določeno osebo, ki mora delo opravljati osebno
4.) delavec je vključen v točno določen delovni proces, običajno na sedežu delodajalca in v delovnem času, ki velja za ostale delavce (8 ur)
5.) delavec uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja.

Poseben pravni režim za tako imenovane »ekonomsko odvisne osebe«

Že zgoraj sem omenil, da delo samostojnega podjetnika, ki ima registrirano dejavnost, za določenega naročnika načelno ni prepovedano, a seveda le v primeru, če tako sodelovanje nima znakov delovnopravnega razmerja. V praksi pa obstajajo tudi nekateri primeri samostojnih podjetnikov, ki še posebej intenzivno sodelujejo samo z enim naročnikom. Taki samostojni podjetniki lahko pridobijo status tako imenovanih ekonomsko odvisnih oseb.

Ekonomsko odvisne osebe so samozaposlene osebe, ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter same ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da taka oseba najmanj 80% svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika. 

Ekonomsko odvisnim osebam je sicer zagotovljeno omejeno delovnopravno varstvo, za njih  se namreč uporabljajo nekatere določbe Zakona o delovnih razmerjih, in sicer glede prepovedi diskriminacije, glede zagotavljanja minimalnih odpovednih rokov, glede prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov in v primeru zagotavljanja plačila za pogodbeno dogovorjeno delo.

Morajo pa tisti samostojni podjetniki, ki želijo uveljavljati »privilegije« svojega statusa, po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naročnike, od katerih so ekonomsko odvisni, o pogojih, pod katerimi delujejo, tako, da naročnikom posredujejo vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja ekonomske odvisnosti.     

V primeru spora glede obstoja delovnega razmerja med delodajalcem in delavcem se sicer domneva, da delovno razmerje obstaja.  

Praktični pomen te domneve (presumpcije) se pokaže v situacijah, ko med delodajalcem in delavcem ni sklenjena (nobena) pisna pogodba, tako, da je sporno, kaj sta se stranki sploh dogovorili, če sta se sploh kaj dogovorili, pa tudi v primerih, ko je med strankama sklenjena kakšna druga (civilnopravna) pogodba, denimo avtorska pogodba.

Če bo namreč v takih situacijah delavec s tožbo uveljavljal obstoj delovnega razmerja, mu ne bo treba dokazovati obstoja delovnega razmerja, ampak le obstoj elementov delovnega razmerja.

Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in elementi delovnega razmerja

Pogodba o zaposlitvi z vodilnimi delavci (poslovodnimi osebami in prokuristi) je tako imenovana pogodba sui generis in čeprav jo uvrščamo med delovnopravne pogodbe, zanjo številna določila iz ZDR-1 ne pridejo v poštev zaradi specifičnosti položaja vodilnih delavcev.

Namen drugačne pogodbene ureditve je predvsem v ustreznejši ureditvi nekaterih pravic in obveznosti, katerih zakonska ureditev je z vidika te konkretne skupine delavcev neustrezna. Vodilni delavci namreč s pravno osebo, s katero imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi niso le v delovnem razmerju, ampak imajo v tej pravni osebi tudi določen statusnopravni položaj (denimo kot organ). To pa pomeni, da glede elementov delovnega razmerja to skupino zaposlenih ne moremo presojati » z istimi vatli«, kot ostale delavce (sodelavce), če ne zaradi drugega, že zaradi tega, ker pri tej skupini delavcev manjka bistven element delovnega razmerja in sicer njihova podrejenost ( delo po navodilih delodajalca).

Inšpekcijski nadzor in uveljavljanje pravic na sodišču

Nadzor na področju opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava v primerih, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, opravljata tako FURS kot tudi Inšpektorat za delo RS.

V primeru ugotovitev elementov delovnega razmerja pri delavcih, ki so »zaposleni« na podlagi pogodb civilnega prava, ali preko statusa samostojnega podjetnika, lahko delodajalca doleti precej visoka globa in sicer od 3.000 pa vse do 20.000 EUR.

Poleg plačila globe, velja, da se pogodbeno razmerje z delavcem avtomatično spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas, delodajalec pa je dolžan za delavca plačati tudi davke in prispevke za ves čas trajanja zaposlitve.

Poleg tega pa lahko tudi delavec sam na pristojnem sodišču vloži tožbo proti delodajalcu in na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja iztoži zgoraj omenjeno zaposlitev za nedoločen čas in plačilo davkov in prispevkov za nazaj.

Sodna praksa

Sodna praksa ne področju elementov delovnega razmerja v primeru dela preko pogodb civilnega prava je precej pestra. Omenil bom enega izmed zanimivejših primerov[2], v katerem je sodišče na podlagi tožbe delavca (sodelavca), v kateri je ta uveljavljal obstoj elementov delovnega razmerja in posledično dolžnost delodajalca, da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi, izreklo, da je poleg ostalih elementov, ki izhajajo iz narave delovnega razmerja, še zlasti pomembno poudariti element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (t.i. direktivno oblast delodajalca), ker se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij razlikuje predvsem po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Direktivna oblast delodajalca pa se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj opravljanja dela.

V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da obseg tožnikovega dela ni bil enak obsegu dela redno zaposlenih in, da stopnja njegove odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom prav tako ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju. Zato je ugotovilo, da elementi delovnega razmerja v tem primeru niso bili podani.

Sklep

Gledano z vidika delodajalca je sklepanje civilnopravnih pogodb s svojimi sodelavci, ekonomsko racionalno početje, še posebej če vzamemo v obzir precej neprijazno davčno zakonodajo na področju obdavčitve dela, kar pa v številnih primerih še ne pomeni, da je tudi zakonito. Praksa je namreč pokazala, da številni delodajalci z delavci sklepajo civilnopravne pogodbe, oziroma od njih zahtevajo pridobitev statusa samostojnega podjetnika, tudi v primerih, ko obstajajo očitni znaki, da bi morali z njimi skleniti pogodbe o zaposlitvi. Tako početje lahko delodajalce drago stane, zato je priporočljivo, da v vsakem primeru posebej temeljito proučijo, ali morda obstajajo elementi delovnega razmerja, ki jim narekujejo sklenitev pogodbe o zaposlitvi in v primeru, če obstajajo, z zaposlenimi čim prej tudi sklenejo takšne pogodbe. Predpisane sankcije za kršitev tovrstnih pravil so namreč visoke, zato se jim »varčevanje« na rovaš delavčevih zakonitih pravic običajno ne »izplača«.

Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?



[1] Tu govorimo o tako imenovani »direktivni oblasti« delodajalca, katerega vsebino pa dokončno oblikuje sodna praksa 

[2] Glej sodbo VSRS VIII Ips 236/2016 ECLI: SI:VSRS:2017:VIII.IPS.236.2016 z dne 9.5.2017

Arhiv

Zadnji članki

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober