FinD - Aktualno - Pripravništvo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

12.7.2019

mag. Suzana Pisnik

Pripravništvo

Pripravnik je vsak kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Gre za delavca na določenem delovnem mestu, ki se preko pogodbe o zaposlitvi oziroma preko pogodbe o volonterskem pripravništvu, če tako določa zakon, želi usposobiti za samostojno opravljanje dela.

Glede volonterskega pripravništva je potrebno omeniti, da je volontiranje pripravnika sicer ukinjeno s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 11. 12. 2014, saj le ta ne podpira sklepanja pogodb o volonterskem pripravništvu v javnem sektorju. Na podlagi tega je bil spremenjen tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki volonterskega pripravništva ne predvideva več.[1] Glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) pa se volontersko pripravništvo lahko opravlja le v primerih, če je to predvideno s posebnim zakonom. Volonter ni v delovnem razmerju in tudi pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva ni pogodba o zaposlitvi. Mora pa biti pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva obvezno sklenjena v pisni obliki. Tako se na podlagi 124. člena ZDR-1 za pripravnika uporabljajo določbe tega zakona o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, povračilu stroškov v zvezi z delom, odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom.

Pripravništvo se v skladu z določbami ZDR-1 lahko opravlja največ za 1 (eno) leto, če zakon ne določa drugače. Podaljša se v primeru, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev oziroma se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Glede na določbe ZDR-1 pa se lahko tudi skrajša na predlog mentorja, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja (121. člen ZDR-1).

V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Pri tem mora mentor biti pripravniku na voljo glede strokovnih vprašanj pri delu, kjer pripravništvo opravlja.

Bolj podrobno je lahko opravljanje pripravništva (trajanje, potek pripravništva, program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva) določeno z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe.

Določena je tudi omejitev odpovedi pripravniku s strani delodajalca v času izvajanja oziroma trajanja pripravništva. Namreč delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave, kot to izhaja iz določb ZDR-1.

Pripravništvo pravnikov je urejeno v Zakonu o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju: ZPDI). Na podlagi določbe 124. člena ZDR-1, ki določa, da se pripravništvo lahko opravlja tudi kot volonterska oblika pod pogojem, da to določa poseben zakon, je prav ZPDI predpis, ki to pravnikom tudi omogoča.

Pravniki imamo po diplomi obvezno pripravništvo, brez katerega ne moremo pristopiti k pravniškemu državnemu izpitu. Zato je pripravništvo obvezen pogoj za pristop k pravniškemu državnemu izpitu. Urejata ga Zakon o pravniškem državnem izpitu in Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu

Podobno kot v ZDR-1 se tudi sodniškemu pripravniku v času pripravništva, ki je bil opravičeno odsoten z dela za več kot en mesec, pripravništvo za čas odsotnosti ustrezno podaljša.

V  skladu z določbo 13. člena ZPDI poteka sodniško pripravništvo po časovno določenem razporedu. Pripravništvo ali delo v izbirnih oblikah usposabljanja po določbah tega zakona se priznava kot pripravništvo za opravljanje pravniškega državnega izpita, če traja najmanj šestnajst mesecev. Sodniški pripravnik se mora obvezno usposabljati pet mesecev na civilnopravnem področju na sodiščih in tri mesece na kazenskopravnem področju na sodiščih ali državnih tožilstvih.

Po končanem sodniškem pripravništvu po trenutno veljavnem ZPDI vloži sodniški pripravnik zahtevo za opravljanje pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit).

Je pa ZPDI v strokovnem usklajevanju[2] in sicer je Ministrstvo za pravosodje strokovni javnosti posredovalo idejni osnutek[3] ZPDI, ki namerava nadomestiti trenutni ZPDI ter na novo urediti področje usposabljanja pravnikov za opravljanje sodnih in pravosodnih poklicev.

Idejni osnutek ZPDI tako glede pripravništva vpeljuje spremembo terminologije, ki se bistveno razlikuje od trenutno veljavne in tako predstavlja prilagoditev dejanskemu stanju. Namreč trenutno veljavna ureditev uporablja pojem sodniški pripravnik, po novi ureditvi pa bi se naj ta preimenoval v pravosodnega kandidata ter namesto sodniškega pripravništva bi se naj uporabljal pojem pravosodno usposabljanje, namesto pravniškega državnega izpita pa pojem pravosodni izpit. S tem se bo pravosodno usposabljanje tudi terminološko odmaknilo od ureditve pripravništva po ZDR-1, kar je do sedaj v praksi povzročalo zmedo.[4]

Razlike glede pripravništva po ZDR-1 in ZPDI so tako v namenu, kot tudi v vsebini, načinu opravljanja in trajanju pripravništva. Pripravništvo po ZDR-1 se opravlja kot prva zaposlitev, ustrezna vrsti in ravni pripravnikove izobrazbe, medtem ko se sodniško pripravništvo opravlja kadarkoli po pridobljenem strokovnem naslovu s področja prava in to ne glede na predhodne delovne izkušnje, ki jih je posameznik pridobil. Glavni namen pripravništva po ZDR-1 je usposobiti pripravnika za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, medtem ko je namen pripravništva po ZPDI v usposabljanju za pristop na PDI ter poznejše opravljanje pravosodnih funkcij in poklicev. ZDR-1 trajanje pripravništva omejuje na največ eno leto, če zakon ne določa drugače, medtem ko sodniško pripravništvo kot del pripravništva po ZPDI lahko traja najmanj osem mesecev in največ dve leti.[5]

Iz zgoraj navedenih razlik tako ne moremo vsebinsko enačiti pripravnike po ZPDI s pripravniki po ZDR-1. Kljub temu pa se zaradi sorodne terminologije v primerih, ki jih ZPDI posebej ne ureja, tudi za sodniške pripravnike uporablja splošna ureditev pripravništva po delovnopravni zakonodaji. Takšna situacija je seveda neustrezna, kar se bo tudi noveliralo v novem ZPDI.

Tako je eden izmed temeljnih ciljev sprememb ZPDI preoblikovanje usposabljanja pravnikov po končanem študiju in sicer tako, da bo to namenjeno le tistim, ki bodo nameravali opravljati funkcije v pravosodju. Res, da pravniški državni izpit daje pravniku širino znanja, je pa po drugi strani zakonsko potreben zgolj za opravljanje odvetniške, notarske, sodniške, tožilske službe in službe državnega odvetništva. Ta sprememba bi namreč povzročila zmanjšanje število pravnikov s pravosodnim izpitom, ki ne bodo vključeni v pravosodje. Po drugi strani pa bo na ta način delodajalcem odvzeta možnost, da za opravljanje del, za katera zakon ne predpisuje pravniškega državnega izpita, zahtevajo omenjeni izpit kot pogoj za zasedbo prostega delovnega mesta. V praksi je namreč zelo pogosto, da delodajalci zahtevajo opravljen pravniški državni izpit tudi za delovna mesta kjer ta ni potreben, saj jim ta izpit predstavlja dodatno zagotovilo delojemalčeve sposobnosti in znanja. Zaradi tega se večina pravnikov po končanju študija prijavi na sodniško pripravništvo, ki tako predstavlja nekakšno nadaljevanje pravnega študija ter boljšo vključitev pravnika na trg dela.


Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?





[1] http://www.mizs.gov.si/si/storitve/izobrazevanje/pripravnistvo/

[2]http://www.mp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/

[3]http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/novice/2017/oktober_2017/Idejni_osnutek_Zakona_o_pravosodnem_izpitu.pdf

[4] http://www.mp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/

[5] http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/novice/2018/180910_Prenova_PDI_prenovljene_teze.pdf

Arhiv

Zadnji članki

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober