FinD - Aktualno - Praktično o prehodu za najeme
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

10.7.2019

Inštitut za računovodstvo

Praktično o prehodu za najeme

V tokratnem članku bomo obravnavali prehode za najeme sredstev tistih organizacij, ki računovodijo na podlagi SRS in morajo oziroma želijo prerazvrstiti najeme, ki so jih do 31. 12. 2018 razvrščale med poslovne najeme, med sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe (PUS). V tem članku prikazujemo ključne korake in zglede prehoda na preprost način.

Za začetek spomnimo, da obstajata dva možna načina prehoda:

  • retrospektivni način (skladno s točko 5 Okvira SRS 2016);
  • poenostavljeni način.

Izbrani način prehoda mora organizacija uporabljati dosledno za vse najeme.

Retrospektivni način

Pri tem načinu prehoda ravnamo, kot da bi nova pravila računovodenja uporabljali že od nekdaj, torej vse od sklenitve najema. To pomeni, da bo treba v knjigah sicer poknjižiti stanja na 1. 1. 2019, saj smo pretekla leta že zaključili, vendar pri tem upoštevati vplive preteklih let. Če pri teh izračunih prihaja do razlik, jih bomo poračunali s prenesenim poslovnim izidom (konto 93). Ko bomo izdelovali računovodsko poročilo za leto 2019, bomo primerljive podatke (torej stolpec preteklo leto) v izkazu poslovnega izida preračunali, enako bomo storili v bilanci stanja. Na ta način so za bralca računovodski izkazi prijaznejši, saj so podatki o poročanih letih primerljivi. Za računovodstvo pa seveda pomenijo bistveno več dela.

Pri retrospektivnem načinu je za izračun obveznosti kot tudi PUS treba upoštevati obrestno mero, ki je veljala na dan sklenitve najemne pogodbe. Ker ta pogosto ni znana ali je za nazaj nemogoče pridobiti ponudbe financerjev, lahko ugotavljanje obrestne mere poenostavimo tako, da poiščemo povprečno obrestno mero, ki je veljala za izposojanje v preteklosti, na spletnih straneh Banke Slovenije (najdemo jo v Biltenu Banke Slovenije). Z uporabo obrestne mere, ki je veljala ob sklenitvi najema, tako organizacija izračuna diskontirano obveznost iz najema na dan sklenitve pogodbe. Za izračun PUS poleg te začetne vrednosti najema uporabi še druge podatke, kot so npr. začetni odvisni stroški najema, druga dodatna plačila najemnine, prejete spodbude, ocena stroškov vzpostavitve prvotnega stanja. To vrednost nato amortizira z uporabo amortizacijske stopnje, ki se izračuna na podlagi obdobja trajanja najemne pogodbe.

Poenostavljeni način

Pri poenostavljenem načinu ni potrebno preračunavanje računovodskih izkazov za pretekla leta, zato bo izdelava računovodskega poročila za leto 2019 bistveno lažja, seveda pa se izgubi izrazna moč izkazov, saj poročani leti 2019 in 2018 ne bosta primerljivi (v letošnjem letu bomo izkazovali amortizacijo in obresti, v preteklem letu pa stroške storitev najemnin, prav tako ne bosta primerljivi aktiva in pasiva). Kljub tem pomanjkljivostim se večina organizacij odloča za poenostavljeni način, saj poleg manj dela pri preračunavanju omogoča tudi druge poenostavitve, ki pa jih lahko uporablja za vsak primer najema posebej. Te poenostavitve so:

  • uporabi se lahko ena diskonta stopnja za portfelj najemov z razumno podobnimi značilnostmi;
  • najeme, ki se končajo prej kot v 12 mesecih od datuma začetne uporabe (od 1. 1. 2019, če je poslovno leto enako koledarskemu), obravnavamo kot kratkoročne, to pomeni brez preračunavanja in izkazovanja PUS ter amortizacije, temveč kot strošek najemnine;
  • začetnih neposrednih stroškov ni treba vključiti v merjenje pravice do uporabe najetega sredstva na dan začetne uporabe;
  • uporabimo lahko ugotovitve za nazaj, na primer pri določanju trajanja najema, če pogodba vsebuje možnost podaljšanja ali odpovedi najema;
  • poenostavitev se lahko uporabi tudi za najeme, ki jih je imel prej razvrščene kot finančne (finančnih najemov mu ni treba preračunavati, temveč jih le po potrebi prerazvrsti na PUS).

Za izračun obveznosti (dolga) na dan 1. 1. 2019 mora najemnik najprej ugotoviti, koliko najemnin bo moral še plačati do izteka najema. Te zneske mora potem diskontirati, da ugotovi njihovo vrednost na dan 1. 1. 2019, pri tem pa uporabi predpostavljeno obrestno mero za izposojanje na datum začetne uporabe, torej obrestno mero, ki velja januarja 2019 (jo zna izračunati ali razbrati iz najemne pogodbe, ima ponudbo banke ipd.). Tako ugotovljeno obveznost izkaže na kontih skupin 27 in 97 (po priporočenem kontnem načrtu SIR se izbere konto 975 oz. 275).

Za izračun PUS se najemnik o vsakem najemu posebej lahko odloči, kako bo to sredstvo izmeril. Na voljo ima dve možnosti:

i) po knjigovodski vrednosti, kot da bi se spremembe na področju najemov uporabljale že od začetka najema, vendar diskontirano po predpostavljeni obrestni meri za izposojanje na dan 1. 1. 2019, ali

ii) po znesku, ki je enak obveznosti iz najema; ta znesek je treba prilagoditi za morebitne vnaprej plačane ali vračunane obresti za najem, če so bile pripoznane v bilanci stanja pred datumom začetne uporabe.

Za možnost i) bo tako najemnik izkazal PUS na dveh kontih:

  • na kontu nabavne vrednosti (npr. 04) bo izkazal diskontirano vrednost na dan začetka najema (vključujoč začetne stroške, stroške razgradnje in podobno, ali pa tudi ne);
  • na kontu popravka vrednosti (npr. 03) bo izkazal nabrani amortizacijski popravek vrednosti;
  • amortizacijska stopnja se določi na podlagi trajanja celotnega najema, ki je bilo upoštevano pri izračunu diskontirane vrednosti;
  • ker je neodpisana vrednost (razlika med kontoma 04 in 03) drugačna od pripoznanega dolga (konto 97 in 27), se nastala razlika poračuna s prenesenim poslovnim izidom (na kontu 93).

Za možnost ii) bo najemnik praviloma izkazal PUS v enaki vrednosti, kot je pripoznal dolg (torej knjižba na npr. 04 in hkrati konto 97). Amortizacijska stopnja se določi na podlagi trajanja najema, merjeno od začetka uporabe (1. 1. 2019) do izteka najemne pogodbe.

Prikaz knjižbe je na voljo za naročnike.


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Želite prebrati članek do konca?
Registriraj se in preberi celoten članek brezplačno.



Avtor: Kristinka Vukovič, Inštitut za računovodstvo

Arhiv

Zadnji članki

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober