FinD - Aktualno - Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

16.5.2019

Podjetje in delo

Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja

V članku je obravnavan prenos premoženja kot eno od pravno urejenih oblik materialnih statusnih preoblikovanj, ki Sloveniji omogočajo prevzem podjetja kapitalske družbe z aktivo in pasivo, po poti univerzalnega pravnega nasledstva, ter s tem njeno podjetniško prestrukturiranje. Prenos premoženja avtor obravnava v luči slovenske korporacijske ureditve, tako z vidika postopkovnih pravil kot tudi z vidika varovanja interesa imetnikov deležev in upnikov kapitalske družbe, ki prenaša svoje premoženje.

1. Uvod

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) po zgledu iz uveljavljenih pravnih ureditev podrobno ureja tudi področje statusnih preoblikovanj. Gre za pravne institute, katerih osrednja ambicija je poenostaviti pogoje za prestrukturiranje gospodarskih podjemov.

Vsaka družba se lahko statusno preoblikuje:
- z združitvijo,
- z delitvijo,
- s prenosom premoženja ali
- s spremembo pravnoorganizacijske oblike.

V osnovi normativna ureditev torej razlikuje formalna in materialna statusna preoblikovanja. V skupino formalnih statusnih preoblikovanj spada sprememba pravnoorganizacijske oblike, združitev, delitev in prenos premoženja pa spadajo v skupino materialnih statusnih preoblikovanj, katerih skupna značilnost je dispozicija s podjetniško organiziranim premoženjem gospodarske družbe (razpolagalca) tako, da to premoženje z univerzalnim pravnim nasledstvom prehaja na druge pravne subjekte (pridobitelje). Nekatera materialna statusna preoblikovanja so značilna tudi po tem, da razpolagalec po opravljenem prenosu preneha (združitve, prenos premoženja), praviloma pa pridobitelj premoženja opravi svojo nasprotno izpolnitev tako, da imetnikom deležev razpolagalca zagotavlja svoje deleže.

Medtem ko je bila sprememba pravnoorganizacijske oblike, predvsem pa tudi združitev in delitev, v sodobni slovenski strokovni literaturi doslej že deležna temeljite obravnave, je prenos premoženja - torej tretja normativno urejena oblika materialnih statusnih preoblikovanj - obravnavana bolj ali manj skopo, kar pa ne zmanjšuje njenega praktičnega pomena, še zlasti za samoupravne lokalne skupnosti. Ta institut jim omogoča "prevzetje" podjetniško organiziranega premoženja, zlasti na primer v javnih podjetjih, še posebno če so v njih kapitalsko že udeležene.

2. Dogmatične značilnosti instituta

Za materialna statusna preoblikovanja, s tem pa tudi za prenos premoženja kot njihovo pojavno obliko, je značilen prenos vsega premoženja z univerzalnim pravnim nasledstvom s prenosnega pravnega subjekta (razpolagalca) na prevzemni pravni subjekt (pridobitelja). Ko razpravljamo o materialnem statusnem preoblikovanju, je treba pojem "premoženje" razumeti širše, saj se ne nanaša le na aktivo (premoženje v ožjem pomenu besede), ampak tudi na pasivo razpolagalca, predvsem na njegove obveznosti v razmerju do upnikov. Gre torej za pravice, obveznosti in pravna razmerja, katerih udeleženec je razpolagalec. Pojem "premoženje" je treba v kontekstu razprave o statusnih preoblikovanjih razumeti lato sensu, saj vključuje tudi podjetniške obveznosti. Za materialna statusna preoblikovanja, kadar ta potekajo po specialnih pravilih ZGD-1 o statusnih preoblikovanjih, je torej značilen prehod tako pojmovanega premoženja, ki se opravi po poti univerzalne sukcesije. Ta omogoča, da premoženje razpolagalca preide v pravno sfero pridobitelja kot celota, in sicer na podlagi enega samega akta, vpisa preoblikovanja v sodni register. Prehod premoženja z razpolagalca na pridobitelja torej ustrezno prilagaja splošna pravila stvarnega prava o zavezovalnem poslu in tipičnem modusu.

Določbe ZGD-1 o prenosu premoženja so razmeroma skope, saj sta normativni ureditvi namenjena le dva člena (640. in 641. člen). Tak normativni pristop ne preseneča, saj je v zakonu uporabljena metoda smiselne uporabe po vsebini sorodnega instituta, združitve. Postopkovno je prenos premoženja zgrajen na prvinah pripojitve, saj se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pripojitev, in ima razpolagalec položaj prevzete družbe, torej družbe, ki se pripaja.

Med prenosom premoženja in pripojitvijo ste dve pomembnejši razliki:

- Medtem ko ima pri pripojitvi položaj pridobitelja pravna oseba, organizirana v eni od pravnoorganizacijskih oblik, ki ustrezajo pojmu "gospodarske družbe", je pridobitelj premoženja pri prenosu premoženja lahko le država (Republika Slovenija) ali pa samoupravna lokalna skupnost; torej ne gospodarska družba, marveč le oseba javnega prava. Prav iz te značilnosti pa izvira nadaljnja razlika.
- Pridobitelj (Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost) imetnikom deležev razpolagalca, torej njegovim družbenikom oziroma delničarjem, kot odmeno (nadomestilo oziroma nasprotno dajatev) za prejeto premoženje ne izdaja svojih deležev oziroma jim ne zagotavlja članskih (korporacijskih) pravic, ampak nasprotno dajatev zagotovi v drugih premoženjskih oblikah, praviloma v denarju ali pa v dolžniških vrednostnih papirjih.

Drugih pomembnejših razlik med pripojitvijo in prenosom premoženja pravzaprav ni, zato tudi pri prenosu premoženja veljajo enaka postopkovna pravila kot pri pripojitvi. Instituta pa sta izenačena tudi v pravnih učinkih, predvsem prenehanju razpolagalca brez likvidacije in načinu varovanja interesa njegovih upnikov, saj odgovornost za njegove obveznosti v celoti prevzame pridobitelj. Navedeno velja ob predpostavki, da je predmet prenosa vedno vesoljnost premoženjskih pozicij kapitalske družbe, torej vse njeno premoženje, kar sicer ni ključna predpostavka. Tudi obseg varovanja interesa imetnikov deležev je enak kot pri pripojitvi.

Z vidika normativne ureditve je torej zelo pomembna okoliščina, da se za razpolagalca v celoti uporabljajo tiste zakonske določbe, ki se sicer nanašajo na pripojitev. Na podlagi napotila se torej smiselno (posebnim značilnostim razmerja primerno) uporabljajo vse določbe ZGD-1, ki se nanašajo na pripojitev (torej členi 580-622), posledično pa tudi ustrezne določbe Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register. Sorodnost obeh institutov pravne ureditve statusnih preoblikovanj poudarja dejstvo, da se za kapitalsko družbo, katere premoženje se prenaša, smiselno uporabljajo tista pravila, ki se pri združitvi nanašajo na prevzeto družbo. V tem je predvsem impliciran prenos njenega premoženja (pravic, obveznosti in pravnih razmerij) z univerzalnim pravnim nasledstvom, kar postavlja pridobitelja v položaj univerzalnega pravnega naslednika kapitalske družbe, katere premoženje je pridobil. Skupna značilnost je tudi v okoliščini, da je prenos premoženja odvisen od odločitve imetnikov deležev družbe, katere premoženje se prenaša (causa societatis). O prenosu premoženja namreč vedno odločajo imetniki deležev družbe, katere premoženje naj bi bilo preneseno.

Prenos premoženja je torej značilen po tem, da imetnikom deležev razpolagalca (kapitalske družbe) ni priznana pravica zahtevati deleže pridobitelja (države oziroma samoupravne lokalne skupnosti), kot to velja pri združitvi. Predmet njegove nasprotne izpolnitve so druge premoženjske oblike (denar ali pa dolžniški vrednostni papirji), ki morajo biti po svoji vrednosti take, da zagotavljajo uresničitev načela prepovedi poslabšanja pravnega položaja imetnikov deležev in s tem ene od ključnih značilnosti vsakega statusnega preoblikovanja.

Nadaljevanje članka >> Saša Prelič: Statusno preoblikovanje s prenosom premoženja, Podjetje in delo, 2018


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Želite prebrati članek do konca?
Registriraj se s testnim dostopom in preberi celoten članek brezplačno.

Arhiv

Zadnji članki

2019

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober