Inventura

Organizacija lahko sklene, da se knjige, filmi, fotografije, arhivsko gradivo, kulturni spomeniki, predmeti muzejske vrednosti, likovne umetnine ter predmeti, ki so posebej zavarovani kot naravne in druge znamenitosti, ne popisujejo vsako leto, vendar obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let.

Za gospodarske družbe je priporočljivo, v nekaterih primerih pa celo obvezno, da ob določenih dogodkih sredstva in obveznosti popišejo tudi med letom, na primer ob statusnem preoblikovanju, menjavi poslovodstva, prenehanju in drugih primerih, določenih z zakonom.

Popis sredstev in obveznosti opravi popisna komisija. Število popisnih komisij in njihovih članov je odvisno od velikosti organizacije. Popisna komisija ima običajno tri člane, v manjših podjetjih pa lahko tudi samo dva. Pri popisu je treba upoštevati najmanj zahtevo po neoporečnosti in načelo neodvisnosti, ki zahteva, da kontrolorji niso odvisni od tistih, katerih delo nadzirajo, in da so samostojni pri svojem delu. V praksi popis organiziramo tako, da popisovalec ne kontrolira samega sebe (npr. skladiščnik ne popisuje zaloge, za katero je sam odgovoren, ali blagajnik ne popisuje gotovine v blagajni, za katero odgovarja), lahko pa sodeluje kot član popisne komisije, če s tem olajša delo popisni komisiji. Popisa naj tudi ne opravljajo zaposleni v računovodstvu in finančnem oddelku, saj so te osebe odgovorne za evidentiranje popisnih presežkov in primanjkljajev v poslovnih knjigah, ter družbeniki ali vodstveni delavci.

Roke za izvedbo posameznih opravil (izdaja sklepov, navodil, zapisnikov) je koristno načrtovati. Usklajeni naj bodo s končnim ciljem do kdaj mora računovodstvo poknjižiti razlike, da lahko pravočasno izdela letno poročilo.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Inštitut za računovodstvo: Inventura

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Želite prebrati članek do konca?
Registriraj se s testnim dostopom in preberi celoten članek brezplačno.