Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

13.3.2018

mag. Tanja Urbanija

Tuji dobavitelj ima slovensko številko DDV – vpisovanje za prejemnika računa

Pogosto lahko preberemo, da svet postaja globalna vas. Če je bilo še pred leti poznavanje tuje zakonodaje nekaj povsem nepotrebnega, se to danes spreminja. Zaradi poslovanja v več različnih državah se lahko hitro zgodi, da se moramo mi registrirati za DDV v tujini ali pa se mora tujec registrirati za DDV v Sloveniji, kar bomo tokrat podrobneje predstavili.

Če tujec v Sloveniji prodaja blago, se mora registrirati za DDV. Za tujce ne velja tako imenovani prag 50.000 evrov. Tujec se mora registrirati za DDV, preden opravi promet. To pomeni, preden naredi za 1 evro prometa, zaradi katerega bi se moral registrirati. Če tujec v Sloveniji kupi in proda blago, se mora registrirati za DDV. Če se ne registrira, potem po izdanem računu lahko prejemnik naredi samoobdavčitev. Vendar pa to ne odveže tujca od obveznosti za DDV-registracijo. Na prejetem računu, ki ga tujec dobi za nakup blaga v Sloveniji, bo obračunan slovenski DDV, ker se blago ves čas nahaja v Sloveniji (tujec ga kupi in proda v Sloveniji). Tega zaračunanega slovenskega DDV-ja pa tujec ne more dobiti povrnjenega. Če se torej tujec v našem primeru ne registrira za DDV, bo izgubil vstopni DDV. Počasi to tujci spoznavajo in vedno pogosteje se dogaja, da imajo tujci slovensko DDV-številko. In tu nastopi vprašanje, kako naj kot prejemnik obravnavam in evidentiram tak prejet račun. Zelo pogosto prejemnik išče, kje ima zdaj ta tuj dobavitelj registriran d. o. o. in kako naj zadevo vpiše.

Poglejmo primer, ko imamo tujca, ki se je registriral za DDV v Sloveniji zaradi prodaj v Sloveniji. Izdajatelj računa je namišljen avstrijski davčni zavezanec Cookie  GmbH s sedežem  na Dunaju. Avstrijski davčni zavezanec mi iz svojega skladišča v Ljubljani proda piškote, ki jih prevzamem v Ljubljani. Račun je nedvoumno izdal tujec, vendar pa je zaračunal slovenski DDV in navedel slovensko DDV-številko. Ko gledamo podatke tega subjekta na AJPES-u, ne najdemo družbe Cookie GmbH, ker Cookie GmbH ni vpisan v Poslovni register Slovenije, in to ni slovenski d. o. o. Ko preverjamo DDV-številko (na spletni strani VIES http://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/vieshome.do ali pa na http://ddv.inetis.com/Iskalnik.aspx), ugotovimo, da je slovenska DDV-številka veljavna. Na že omenjeni Inetis spletni strani poleg številke zapišemo tudi ime firme Cookie GmbH.  Povsem mogoče je, da ima tujec samo slovensko DDV-številko in nima sedeža v Sloveniji, in je to še vedno avstrijski GmbH in mu tudi plačamo na njegov račun v Avstrijo. Tujec ima torej v Sloveniji samo DDV-številko in ničesar drugega.

Tak prejet račun in zaračunan slovenski DDV načeloma za prejemnika predstavlja neko obveznost za plačilo in vstopni DDV, ki ga prejemnik lahko odbija v slovenskem DDV-O obračunu, čeprav mu je račun izdal tujec. Pomembno je samo, da je tujec res registriran za DDV v Sloveniji (preverim, ali navedena slovenska DDV-številka res obstaja, preverim, ali res kupujem blago, ki se nahaja v Sloveniji), da je zaračunan DDV obračunan v skladu s predpisi in da kot prejemnik lahko odbijam DDV. Z vidika vpisovanja v DDV-evidence je to povsem enako kot prejet račun od drugega slovenskega davčnega zavezanca.

V taki shemi so ljudje, ki delajo v nabavi, tisti, ki bi morali vnaprej vedeti, katero DDV-številko bo tujec uporabil. Od tega je namreč odvisna cena oziroma koliko bomo plačali ter koliko denarja moramo načrtovati. Ni namreč vseeno, ali bomo kupili piškote po ceni 1.000 enot in delali samoobdavčitev, ki je z vidika denarnega toka nevtralna. V taki shemi, če gre za nakup in z vidika DDV za pridobitev piškotov iz Avstrije, bomo plačali 1.000 enot. Če pa ima recimo avstrijski dobavitelj Cookie GmbH skladišče v Ljubljani, kot je bilo v našem namišljenem primeru, nam bo prodajalec obračunal še slovenski DDV po stopnji 9,5 % in nam bo zaračunal 1.095 enot. Seveda pa ne moremo mimo tega, kako je cena dogovorjena v pogodbi. Če je v pogodbi dogovorjeno, da plačam 1.000 enot, potem se za prodajalca iz Avstrije, ki bo moral obračunati še slovenski DDV, zmanjša prihodek. V idealnih razmerah bi pri načrtovanju transakcije morali sodelovati računovodja, komerciala in pravniki.

Zgodi se lahko tudi, da nam isti dobavitelj včasih prodaja blago pod njegovo DDV-številko iz države, kjer ima sedež, in včasih pod slovensko DDV-številko. Katero številko bo uporabil, je odvisno od tega, kje se nahaja blago, ki nam ga prodaja. Če nam bo davčni zavezanec iz Nemčije izdal račun brez DDV-ja ter bo navedel njegovo nemško DDV-številko in bomo blago fizično pridobili iz Nemčije, potem bo to samoobdavčitev za pridobitev blaga iz Nemčije. Če pa je isti dobavitelj iz Nemčije registriran za DDV v Sloveniji in nam bo prodal blago, ki je v Sloveniji, nam bo zaračunal slovenski DDV.

Z vidika administriranja imam lahko kot prejemnik dobavitelja, ki občasno uporablja tujo DDV-številko, občasno pa slovensko. V svojem programu moram preveriti, ali imam možnost na enega dobavitelja vezati več njegovih različnih DDV-številk. Če pa to ni mogoče, je edina rešitev, da odprem več dobaviteljev z istim »imenom«, le DDV-številke so različne. To počasi ugotavljajo tudi programerji in odpravljajo blokado, da je mogoče vnesti več dobaviteljev z enako firmo in je razlika le v DDV-številki.

Z vidika vpisovanja v DDV-evidence se torej račun, ki ga izda tujec pod njegovo slovensko DDV-številko z obračunanim slovenskim DDV-jem, vpiše povsem enako kot prejet račun od drugega slovenskega davčnega zavezanca. Vstopni DDV se, če so izpolnjeni pogoji, odbija. Dobavitelj ima še vedno sedež v tujini in v Sloveniji načelno zanj ni obveznosti, da odpre recimo d. o. o.

Oglejte si še druge članke s področja Davka na dodano vrednost


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?

 

Arhiv

Zadnji članki

2018

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober