Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

6.12.2017

Irena Kamenščak

Novela Zakona o dohodnini – ZDoh-2S

28. 11. 2017 je bila v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2S). V času priprave tega prispevka novela ZDoh-2S še ni bila objavljena v Uradnem listu RS, pričakovati pa je, da bo do objave prišlo sredi decembra 2017. Novela ZDoh-2S bo stopila v veljavo dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se bo začela s 1. 1. 2018.

V nadaljevanju so predstavljene bistvene spremembe, ki jih prinaša novela ZDoh-2S glede pravil obdavčitve dohodkov fizičnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost.

   1.  Dohodki oproščeni plačila dohodnine:

Po trenutno veljavnem Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) med dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine, sodijo tudi drugi dohodki v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, pri čemer sta bila v tem delu navedena dva tipa dohodkov, in sicer:

- zamudne obresti, izplačanih na podlagi sodne ali upravne odločbe ter zamudne obresti, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, pod pogojem, da ne presegajo zneska zamudnih obresti, ki bi jih v podobnem primeru določilo sodišče oziroma upravni organ in
- povračila stroškov sodnega ali upravnega postopka, ki jih je fizični osebi dolžna plačati druga oseba na podlagi sodne ali upravne odločbe oziroma sklepa, pri čemer za povračila stroškov štejejo povračila stroškov za pravne storitve, utemeljeno potrebne za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, pod pogojem, da so stroški dokumentirani z računom in specifikacijo opravljenih storitev in da ne presegajo zneskov iz odvetniške tarife, ki jo določa Odvetniška zbornica Slovenije.

Od 1. 1. 2018 dalje pa bo med te, z dohodnino oproščene dohodke, sodila tudi brezplačna pravna pomoč, prejeta po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, po drugem posebnem zakonu ali po pravilih mednarodnega sodišča ali arbitraže pod pogoji, ki so primerljivi s pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč.


    2.  Pravila glede napotenih delavcev:

Ena večji dohodninskih sprememb, ki se bo začela uporabljati s 1. 1. 2018, se nanaša na t. i. napotene delavce. Zanje se uzakonja nov sistem pravil glede možnosti izplačevanja neobdavčenih povračil stroškov ter posebna davčna osnova.

Novela ZDoh-2S po novem tudi za napotene delavce predvideva možnost neobdavčenega plačila premije za individualno zdravstveno zavarovanje s strani delodajalca, če je ta premija plačana (ali povrnjena) pod enakimi pogoji / kriteriji, kot so določeni in že danes veljajo za primere službene poti. To pomeni, da bodo delodajalci lahko napotenim delavcem po 1. 1. 2018 krili premijo za individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, če bo šlo za zavarovanje, ki bo veljalo v vseh državah sveta in: 

- če je sklenitev takega zavarovanja vezana le na opravljanje službenih nalog na začasni napotitvi na delo v tujino,
- če je povračilo stroškov sklenitve takega zavarovanja na voljo vsem delojemalcem, ki so začasno napoteni na delo v tujino in
- če tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve (zavarovanje je sklenjeno za najnižji obseg tveganja/pravic oziroma najnižjo višino kritja).

Od 1. 1. 2018 dalje tako takšno zavarovanje brez dvoma ne bo več štelo za obdavčljivo boniteto delavca, ki bo začasno napoten na delo v tujino.

Novela ZDoh-2S določa, da se bodo tudi delavcem, ki so začasno napoteni na delo v tujino lahko krili / povrnili določeni stroški brez davčnih posledic zanje. Za napotitve, ki bodo trajale neprekinjeno do 30 dni, so tako določena naslednja pravila glede možnosti neobdavčenega povračila določenih stroškov:

- Ti delavci, bodo lahko dobili neobdavčeno povračilo stroška prehrane za vsak delovni dan v času napotitve, ki traja neprekinjeno do največ 30 dni, do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Navedena točka govorili o možnosti neobdavčenega povračila prehrane v višini dnevnice. To pomeni, da bodo ti posamezniki tudi po 1. 1. 2018 lahko dobili neobdavčeno povračilo dnevnic. 

- Novela ZDoh-2S je uzakonila posebno pravilo za napotene delavce, ki opravljajo poklic voznika v mednarodnem prometu. Zanje bo veljalo, da če napotitev v tujino traja neprekinjeno do največ 90 dni, lahko neobdavčeno dobijo povračilo stroškov prehrane za vsak delovni dan v času napotitve,do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 4. točko prvega odstavka 44. člena. Tudi v tem primeru torej govorimo o dnevnicah. V povezavi z vozniki v mednarodnem prometu novela ZDoh-2 določa tudi kaj šteje za posamezno napotitev. Zanje je tako določeno, da za posamezno napotitev šteje opravljanje delovnih nalog voznika v mednarodnem cestnem prometu v okviru ene odsotnosti s sedeža delodajalca oziroma drugega mesta delodajalca, na katerem se vozniki pri delodajalcu običajno vključujejo v organiziran delovni proces in kjer so jim zagotovljena sredstva, pogoji in navodila za delo ter nudeno podporno okolje.

- Novela ZDoh-2S določa tudi pravila glede povračila stroškov prevoza, vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina), in sicer:

- Za prevoz med običajnim prebivališčem v času napotitve in mestom opravljanja dela v kraju napotitve, se bo delodajalcu lahko povrnila kilometrina do višine in pod pogojim, določenimi v skladu s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, kjer je določena kilometrina za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela (t. j. 0,18 €/km).

- Za prevoz v kraj napotitve ob začetku napotitve in za prevoz iz kraja napotitve ob koncu napotitvepa bodo glede povračila stroška veljala pravila, ki veljajo za prevoze na službenih potovanjih.

- Za napotitve, ki bodo trajale neprekinjeno do največ 90 dni, novela ZDoh-2S določa, da se povračilo (oziroma kritje) stroškov za prenočišče ne bo štelo za obdavčljivo boniteto. Dodaten pogoj za takšno obravnavo je, da delodajalec delavcu ne bo izplačal neobdavčenega nadomestila za ločeno življenje. Če bo napotitev na delo v tujino trajala neprekinjeno več kot 90 dni, se bo plačilo nočitve v tujini obravnavalo kot boniteta delavca.  

- Če bo delavec napoten na delo v tujino za obdobje, ki bo neprekinjeno trajalo več kot 30 dni, bo lahko prejel neobdavčeno povračilo prehrane med delom  za vsak delovni dan v času napotitve (oziroma za voznike v mednarodnem cestnem prometu 90 dni), do višine in pod pogoji, določenimi v skladu s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, povečane za 80 % glede na višino, ki jo določi vlada. To pomeni, da se bo napotenim delavcem, ki bodo v tujino napoteni neprekinjeno več kot 30 dni (vozniki 90 dni) lahko neobdavčeno izplačala prehrana med delom v višini (trenutno) 11,02 EUR na dan. Če bo delavec delal več kot 10 ur, pa še za vsako uro nad 8 ur dodatnih 1,368 € / uro. 

Novela ZDoh-2S uzakonja tudi posebno davčno osnovo za napotene delavce. Zanje je tako določeno, da se jim v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ki ga delavec doseže v okviru napotitve na delo izven države, ne všteva znesek v višini 20 % plače oziroma nadomestila, prejetega za opravljanje dela v okviru te napotitve, vendar ne več kot 1.000 € za izplačila v posameznem mesecu, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

- delavec je napoten na delo iz Slovenije ali v Slovenijo,
- napotitev na delo traja neprekinjeno več kot 30 dni,
- kraj običajnega opravljanja dela pred napotitvijo je po najkrajši cestni povezavi več kot 200 km oddaljen od kraja napotitve,
- delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom prve napotitve na delo ni bil rezident Slovenije pred začetkom napotitve na delo v Slovenijo ali rezident druge države pred napotitvijo na delo iz Slovenije in
- v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru napotitve zagotovljena plača v višini najmanj 1,5-kratnik zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec

Takšen izvzem iz davčne osnove se za posameznega zavezanca lahko upošteva za dohodke, izplačane v največ 60 mesecih v obdobju 10 let od prve napotitve. Za preverbo te okoliščine je novela ZDavP-2 določila pravico davčnemu organu, da na prošnjo delodajalca, ki bi delavca napotil na delo v tujino, razkrije ali je bila posebna davčna osnova že uveljavljena ter podatke o času prve napotitve. Izrecno je tudi določeno, da se izvzem iz davčne osnove ne uporablja za dohodke, za katere se davčna osnova določa v skladu s prvim in drugim odstavkov 42. člena ZDoh-2 ter za zavezance, ki uveljavljajo davčne ugodnosti na podlagi mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila ali je k njim pristopila Slovenija.

Za namene ZDoh-2 novela ZDoh-2S tudi določa, kdaj govorimo o napotitvi na delo v tujino oziroma kdaj govorimo o primerih, ko se lahko uveljavlja posebna davčna osnova. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo biti prisotne še naslednje okoliščine:

- delavec je napoten na delo izven države sedeža delodajalca,
- napotitev na delo v tujino se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi po pravu države, iz katere se delavec napotuje na delo zunaj te države,
- pogodba o zaposlitvi je sklenjena med delodajalcem s sedežem v državi, iz katere se delavec napotuje na delo, ki dejansko opravlja svojo dejavnost tudi v državi sedeža, in delavcem, ki običajno dela za delodajalca v državi sedeža delodajalca,
- pogodba o zaposlitvi je sklenjena za opravljanje dela v okviru dejavnosti delodajalca v državi napotitve na delo v imenu in za račun delodajalca iz prejšnje točke na podlagi pogodbe delodajalca z naročnikom storitve in
- delavec ves čas napotitve dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga napotuje na delo.

Na podlagi izrecne zakonske določbe pa za napotitev, z možnostjo uporabe posebne davčne osnove, šteje tudi:

- Raziskovalno delo raziskovalca na izvajanju raziskovalnih programov raziskovalne organizacije, ki se izvajajo kot javna služba na področju raziskovalne dejavnosti ali na izvajanju raziskovalnih programov, ki se izvajajo v okviru mednarodnega sodelovanja Slovenije in so (so)financirani iz državnega proračuna Slovenije ali iz evropskih programov in skladov, če se delo opravlja izven države rezidentstva tega raziskovalca. Za raziskovalca in raziskovalno organizacijo po tem odstavku se štejeta raziskovalec in raziskovalna organizacija, kot sta določena z zakonom, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost.

- Napotitev na delo na podlagi akta o napotitvi na delo med povezanima družbama po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, razen v medsebojno povezane družbe s podjetniškimi pogodbami. Za povezano družbo za namene tega odstavka se šteje tudi poslovna enota delodajalca.


    3.  Sistem normirancev:

Tudi v primeru določanja davčne osnove oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, v sistemu dejanskih stroškov in normiranih odhodkov, novela ZDoh-2S prinaša določene novosti. V tem delu je najprej potrebno poudariti, da bodo tudi po 1. 1. 2018, za sistem ugotavljanja davčne osnove z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki, še vedno veljali 80 % normirani stroški ter pravilo, da se dosežen dobiček ne všteva v letno davčno osnovo zavezanca za dohodnino.

Spremembe pa se nanašajo na določitev pravil, kateri dohodki se vštevajo v dohodke, ki so pomembni za določitev višine prihodkov, na podlagi katerih se presoja ali oseba, ki opravlja dejavnost izpolnjuje pogoje za vstop v sistem normirancev. V povezavi s tem je novela ZDoh-2S dopolnila pravilo, ki se nanaša na osebe, ki so samostojno opravljale dejavnost, to dejavnost zaprle in jo nato ponovno odprle. Za takšne osebe je že do sedaj veljalo posebno pravilo, ki je določalo, da se ne šteje, da so te osebe (v drugo) na novo začele opravljati dejavnost, če so v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:

- ponovno začele opravljati dejavnost, če so prenehale opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti ali

- ustanovile družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu ali
- če je prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost ali
- če so začele opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.

V teh primerih so se že sedaj v prihodke te »nove oblike opravljanja dejavnosti / poslovanja«  vštevali tudi:

- prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,
- prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,
- prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in
- prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca,

doseženi v davčnem letu pred davčnim letom, za katerega želijo priglasiti ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Za prihodke oseb iz prejšnjega stavka se upoštevajo prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.

Temu pravilu pa novela ZDoh-2S dodaja še dodatno pravilo, in sicer se bodo med te prihodke po novem (od 1. 1. 2018 dalje) šteli tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Po novem bo določena tudi meja višine prihodkov v dveh zaporednih letih, in sicer na povprečje 150.000,00 EUR. Če bo davčni zavezanec v dveh zaporednih leti presegel ta prag, bo moral izstopiti iz sistema normirancev.  

Navzgor bodo omejeni tudi normirani stroški, in sicer:

- davčni zavezanci, ki morajo spoštovati mejo 50.000 EUR prihodkov, bodo imeli pravico do največ 40.000 EUR normiranih odhodkov,
- davčni zavezanci, ki morajo spoštovati mejo 100.000 EUR prihodkov, pa bodo imeli pravico do največ 80.000 EUR normiranih odhodkov.


    4.  Nastopajoči izvajalci:

Pri nastopajočih izvajalcih se bo davčni odtegljaj po novem obračunaval in odtegoval od posameznega plačila, zmanjšanega za normirane stroške v višini 30 % od posameznega plačila, po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Pri tej skupini oseb se tako znižuje višina normiranih stroškov iz 80 % na 30 %.

Novela ZDoh-2S za nerezidente, ki v Sloveniji nimajo poslovne enote določa možnost uveljavljanja normiranih stroškov v višini 80 % tudi po 1. 1. 2018, vendar le, če dokažejo, da izpolnjujejo pogoje, da bi v Sloveniji lahko vstopili v sistem normirancev. Nerezidentom, ki v Sloveniji nimajo poslovne enote je še vedno dana tudi možnost ugotavljanja davčne osnove na podlagi prihodkov, znižanih za neposredno pripisljive dejanske stroške, ki se jim priznajo na podlagi dokazil.


   5.  Spremembe pri davčnih olajšavah:

Novela ZDoh-2S prinaša tudi novosti v povezavi z davčnimi olajšavami, in sicer:

- povečuje se t. i. študentska olajšava, ki bo po novem znašala 100 % »osnove« splošne olajšave (do sedaj je bilo to 75 %),
- spreminja se sistem določanja »stopničaste« splošne olajšave, in sicer za t. i. »drugi razred« povečane splošne olajšave. V tem delu je potrebno opozoriti, da »osnova« splošna olajšava ostaja enaka tudi po 1. 1. 2018. Enako velja tudi za najvišjo splošno olajšavo, do katere imajo pravico osebe z najnižjimi dohodki (torej do 11.166,37 EUR bruto letno).
- Za »drugi« razred splošne olajšave, pa bo veljala posebna formula, po kateri se bo izračunal znesek le-te za posameznega davčnega zavezanca. Dejanska višina zneska bo odvisna od višine njegovih dohodkov. Rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna osnova od tega dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov – razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo – v letu, za katero se odmerja dohodnina, presega 11.166,37 EUR in ne presega 13.316,83 EUR, se bo priznalo zmanjšanje letne davčne osnove v višini, določeni v odvisnosti od višine skupnega dohodka. Ta višina pa se bo izračunala po naslednji enačbi: zmanjšanje = 19.922,15 eurov - 1,49601 x skupni dohodek.

Arhiv

Zadnji članki

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober