Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

14.7.2017

Portal FinD-INFO

Tveganje slovenskega kapitalskega trga

Vsaka pot, za katero se odločimo, ima svoje nevarnosti, v borznem jeziku jim rečemo tveganja. Pri tem ni dovolj, da tveganje razumemo samo kot možnost izgubiti prihranke. Tveganje je širši pojem in zajema med drugim tri specifične situacije, ki so na Ljubljanski borzi žal precej pogoste: negotovost, nelikvidnost in netransparentnost.

Negotovost poslovnega okolja se kaže na različne načine, od nenadnih sprememb regulative pa do praznih napovedi državnih inštitucij, ki bi jih morali vzeti kot dejstva. Lep primer so mnoge spremembe davčne zakonodaje na področju investiranja ali pa Pozavarovalnica Sava, za katero je država ob zadnji dokapitalizaciji napovedovala privatizacijo po preteku treh let. Ne samo da se napoved ni uresničila, zgodbo so celo povsem spremenili. Vlagatelj se v takem okolju seveda počuti izigranega. Taki situaciji pa se lahko izogne tako, da vzame v zakup, da se vsak veljaven zakon čez leto ali tri lahko spremeni za 180 stopinj.

Nelikvidnost borznega trga je še en znak nerazvitosti slovenskega kapitalskega trga. Na žalost borzni trg še vedno mnogi dojemajo kot špekulacijo v negativnem smislu. Ne vidijo pa mehanizma, ki ustvarja delovna mesta. Za posamezne projekte, ki so za bančne institucije preveč tvegani, so namreč podjetja primorana kapital poiskati na borzi (z delnicami, obveznicami ali komercialnimi zapisi). Tisti, ki kupi obljubo, da bo projekt resnično uspel, je seveda vlagatelj, ki tvega. Za to tveganje pričakuje nagrado (donos). Toda v Sloveniji tega koncepta mnogi ne razumejo na tak način in borzo enačijo z negativno špekulacijo. Tudi zato se velik del slovenskih prihrankov izogiba borznega trga, zaradi česar je obseg trgovanja z vrednostnimi papirji resnično skromen. Ta nelikvidnost ima zelo visoko ceno - precej domačih in tudi tujih institucionalnih vlagateljev se prav zaradi nelikvidnosti ne odloča za nakupe na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Preprosto se jim ne izplača kupovati (in nato prodajati) vsak dan za 10.000 evrov delnic izbranega podjetja, če pa njihove druge transakcije v povprečju znašajo milijon ali več.

Netransparentnost je tisti problem, ki ga lahko opišemo z znano frazo o kupovanju mačka v žaklju. Vrsto let se je večina slovenskih podjetij načrtno izogibala transparentnemu komuniciranju z vlagatelji. Šele s finančno krizo so spoznala, da so vlagatelji zelo pomembni, saj jim lahko rešijo kožo - več podjetij je namreč spremenilo odnos do vlagateljev, ko so pri njih iskali kapital. Danes se netransparentnost kaže v izraženih strategijah, ki jih uprave ne izvajajo dosledno. Seveda je to predvsem posledica državnega lastništva, saj se uprave preveč ukvarjajo z dobrikanjem državnemu lastniku (oziroma politično postavljenim nadzornikom), namesto da bi skrbele za posel, kar je njihova primarna vloga. Tudi netransparentnost ima svojo ceno, vendar jo čutimo predvsem splošno, v obliki prepočasnega razvoja podjetij.

Po vsem tem se vprašamo, kaj razmišlja vlagatelj, ki stopi na slovenski kapitalski trg. Kaj ni bolj racionalno, da kapital oziroma prihranke investira v okolje, ki je do vlagateljev prijaznejše? Kjer je cenjen, pravila so znana, podjetja pa imajo uprave, ki s srcem delajo za dobro podjetja? Prav gotovo je marsikateri vlagatelj že sledil takemu premisleku. Tisti, ki ostajamo na Ljubljanski borzi, pa seveda optimistično zremo v prihodnost in predvidevamo, da bo sčasoma šlo na bolje in da se bo to prej ali slej poznalo tudi na vrednostih delnic. Te so danes na taki ravni, da so dividendni donosi nekajkrat višji kot bančni depoziti. Prva kotacija ima namreč tržno kapitalizacijo slabih pet milijard evrov, v bančnih depozitih pa je več kot 17 milijard. Le kaj bi se zgodilo, če bi že samo 100 milijonov zašlo na Ljubljansko borzo?


Avtor: Matej Tomažin, objavljeno v reviji Pravna praksa 2016, št. 43

Arhiv

Zadnji članki

2017

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober