FinD - Aktualno - Davčno priznani odhodki za DDPO v letu 2016
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

22.2.2017

Natalija Kunstek, davčna svetovalka

Davčno priznani odhodki za DDPO v letu 2016

Bliža se rok za oddajo obračunov davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), zato v nadaljevanju povzemamo pomembnejše določbe ZDDPO-2 o priznavanju odhodkov za namene izračunavanja davčne osnove za DDPO.

Skladno z 12. členom ZDDPO-2 je davčna osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) dobiček, ki je presežek odhodkov nad odhodki. Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida z določenimi posebnostmi oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih določa ZDDPO-2. Pomembnejše navajamo v nadaljevanju.

Izvzem prihodkov iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev

V kolikor so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZDDPO-2, se iz davčne osnove lahko izvzamejo:

  • dividende in dohodki, podobni dividendam, ter drugi deleži v dobičku zaradi odprave ekonomskega dvojnega obdavčenja, v kolikor so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih vključeni v davčno osnovo;
  • dobički od odsvojitve lastniških deležev v višini 50 % in pod naslednjimi pogoji:
    • da je udeležba v kapitalu oziroma v upravljanju v višini najmanj 8 %; in sicer
    • v času najmanj 6 mesecev; in
    • če zavezanec v tem obdobju zaposluje vsaj 1 osebo.

Izguba iz odsvojitve lastniških deležev se pri ugotavljanju davčne osnove kot odhodek ne prizna v višini 50 %. V primeru ustvarjenega dobička iz odsvojitve lastniških deležev v družbi tveganega kapitala se celotni dobiček izvzame iz davčne osnove;

Skladno z 26. členom ZDDPO-2 se v povezavi z izvzetimi prihodki iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev ne prizna 5 % odhodkov, ki se nanašajo na te prihodke (pavšalni znesek).

Prilagoditve prihodkov in odhodkov pri poslovanju med povezanimi osebami – transferne cene

Skladno s prvim in drugim odstavkom 17. člena ZDDPO-2 gre za povezani osebi, če ima ena oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugi osebi.

Skladno s četrtim odstavkom ZDDPO-2 se pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti in nerezidenti upoštevajo transferne cene. To pomeni, da se:

  • prihodki upoštevajo najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen med nepovezanimi osebami;  
  • odhodki pa največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.

Upoštevanje primerljivih tržnih cen med rezidenti je zahtevano le v primeru, ko ima en rezident ugodnejši davčni položaj kot drugi. Za ugodnejši davčni položaj se šteje, ko:

  • eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo iz preteklih let; ali
  • plačuje davek po stopnji 0 % ali nižji od splošne stopnje ali je oproščen plačevanja davka.

Pri ugotavljanju prihodkov oziroma odhodkov od obresti na posojila med povezanimi osebami se prihodki upoštevajo najmanj, odhodki pa največ do višine, obračunane ob upoštevanju priznane obrestne mere (POM). Pri določanju obresti se zavezanec lahko odloči, da upošteva POM, ki velja v času odobritve posojila ali pa POM, ki velja v času obračuna obresti.

POM ni potrebno upoštevati v kolikor zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal oziroma dobil posojilo po obrestni meri, ki je nižja oziroma višja od POM, tudi posojilojemalcu oziroma od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Pri tem velja opozoriti, da je dokazovanje slednjega pri FURS izjemno težavno, saj izkušnje kažejo, da FURS zahteva podpisane kredite pogodbe od nepovezanih oseb (in ponudbe niso dovolj), kar pa je v praksi težko izvedljivo. V primeru podpisanih kreditnih pogodb z kreditodajalci (nepovezanimi osebami) namreč kreditna pogodba velja in kreditojemalec tako ne potrebuje kredita od povezane osebe. Slednje najbrž ni namen določb ZDDPO-2.

Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove

Skladno z 29. členom ZDDPO-2 se za davčne namene ne priznajo tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu. Za take odhodke štejejo odhodki, za  katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

  • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti zavezanca;
  • gre za odhodke z značajem privatnosti; in/ali
  • odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso.

Odhodki, ki se v celoti ne priznajo, so:

  • Izplačila dohodkov, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička;
  • Odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
  • Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje;
  • Stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
  • Kazni, ki jih izreče pristojni organ;
  • Davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
  • DDV, če ga zavezanec ni uveljavljal kot odbitek, čeprav je imel to pravico;
  • Obresti od nepravočasno plačanih davkov;
  • Obresti od posojil, prejetih od oseb iz držav, kjer je stopnja davka od dobička nižja od 12,5 %;
  • Donacije;
  • Podkupnine in njim podobne oblike danih premoženjskih koristi;
  • Amortizacija dobrega imena; in
  • Obresti od presežka posojil (tanka kapitalizacija).

Tanka kapitalizacija

Davčno nepriznane so obresti od presežka posojil, prejetih od delničarja oziroma družbenika, ki:

  • ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev, če:
    • ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (31.člen ZDDPO-2).

V kolikor zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba, je tudi presežek davčno priznani odhodke.

Primer: Če ima družbenik 5.000 EUR kapitala v družbi s kapitalom v višini 15.000 EUR in da družbi kredit v višini 25.000 EUR, so obresti od dela kredita v višini 5.000 EUR davčno nepriznani odhodki, razen če zavezanec dokaže da lahko 5.000 EUR kredita (pod enakimi pogoji) dobi od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.

V višini 50 % so priznani:

  • Stroški reprezentance (prvi odstavek 31. člena ZDDPO-2);
  • Stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora (prvi odstavek 31. člena ZDDPO-2);
  • Rezervacije, oblikovane v skladu s SRS (20. člena ZDDPO-2);
  • Amortizacija, obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev na podlagi ocene stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katerega so oblikovane rezervacije.

V obračunanih zneskih se priznajo:

  • Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve, vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov:
    • zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega odstavka ZDDPO-2; ali 
    • zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja (21. člen ZDDPO-2).
    • Odhodki iz prevrednotenja zaradi slabitve dobrega imena, vendar največ v višini 20 % začetno izkazane vrednosti dobrega imena. V kolikor so odhodki višji od 20 % začetno izkazane vrednosti dobrega imena, se lahko priznavajo v naslednjih davčnih obdobjih (23. člen ZDDPO-2).
    • Amortizacija izračunana z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, razen če bo obračunana po višjih stopnjah kot so določene v petem odstavku 33. člena ZDDPO-2. Slednje SRS namreč omogoča oziroma zahteva. V tem primeru se bo višje obračunana amortizacija kot odhodek priznala v kasnejših davčnih obdobjih, saj ZDDPO-2 dopušča možnost priznavanja celotnih stroškov amortizacije kot davčni odhodek, če zavezanec sredstva prej ne odtuji.
    • Plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, kot so:
      • nadomestila plače za čas odsotnosti z dela delavcev;
      • plače poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili;
      • regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi ter povračila stroškov v zvezi z delom; in
      • stroški bonitet, ki so obdavčeni po ZDoh-2 (npr. uporabo službenega vozila za privatne namene).

Izračunana davčna osnova za leto 2016 je, upoštevajoč zgoraj navedeno, obdavčena z 17 % davčno stopnjo. Stopnja DDPO za leto 2017 se zvišuje, in sicer na 19 %.

Oglejte si še druge članke s področja Davka od dohodkov pravnih oseb

PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?






Arhiv

Zadnji članki

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober