FinD - Aktualno - Spremembe pri preventivnem prestrukturiranju in osebnem stečaju že v veljavi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

11.5.2016

mag. Mojca Kunšek

Spremembe pri preventivnem prestrukturiranju in osebnem stečaju že v veljavi

Določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G) se uporabljajo od 26. aprila 2016 in prinašajo vrsto sprememb pri postopkih prestrukturiranja, izločitvenih postopkih in osebnem stečaju.

Spremembe tako najdemo že pri obravnavi prednostnih terjatev po določbah 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kamor se odslej štejejo plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti (prej za zadnje tri mesece), terjatve iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite, pri čemer so odslej prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

Po noveli ZFPPIPP-G bodo tudi majhne družbe lahko uvedle postopek preventivnega prestrukturiranja po posebnih pravilih, ki je bil do sedaj namenjen le srednjim in velikim družbam. S ciljem zavarovati položaj upnikov se bo postopek poenostavljene prisilne poravnave po noveli omejil samo na mikro družbe. Postopek preventivnega prestrukturiranja, dolžnikom, ki jim grozi postopek zaradi insolventnosti, namreč omogoča sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in izvedbo ustreznih ukrepov prestrukturiranja finančnih obveznosti tako, da se odpravijo vzroki finančne nestabilnosti.

V skladu s 44.t členom ZFPPIPP sodišče odloči o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju zunaj naroka in izda sklep, s katerim potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju v osmih dneh od prejema predloga sporazuma ter ga objaviti v treh dneh po njegovi izdaji na spletni strani predvideni za objave v insolventnih postopkih. Po prehodnih določbah novele se te določbe uporabljajo tudi za postopke preventivnega prestrukturiranja, ki so se končali s potrditvijo sporazuma o finančnem prestrukturiranju pred uveljavitvijo novele (torej pred 26.4.2016), če do tega dne še ni bila opravljena vročitev sklepa o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju vsem strankam tega postopka. Pri tem mora sodišče sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju objaviti v 15 dneh od uveljavitve novele (torej do 11.5.2016).

V postopkih zaradi insolventnosti se odslej širi pravica samostojnega presojanja samostojnega sodniškega pomočnika in strokovnega sodelavca o prodaji premoženja, katerega vrednost presega 100.000 evrov (prej 50.000 evrov).

Pri poenostavljeni prisilni poravnavi velja opozoriti, da le-ta ne učinkuje na zavarovane terjatve, prednostne terjatve ter izločitvene pravice, po novem pa tudi ne na terjatve za plačilo davkov po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2).

Še vedno velja, da mora predlagatelj poenostavljene prisilne poravnave v skladu z 221.d členom ZFPPIPP predložiti sodišču poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, načrt finančnega prestrukturiranja, dokaz o plačilu začetnega predujma in notarsko overjeno izjavo dolžnika, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Po novem pa mora dolžnik v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave za vse primere, ki bodo nastali po začetku veljavnosti novele, sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ali ožje povezane osebe in njegovo notarsko overjeno izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave.

Pomembne spremembe po noveli ZFPPIPP-G pa se nanašajo tudi na postopek osebnega stečaja, katerih namen je preprečitev zlorabe pravic s strani stečajnih dolžnikov.

V skladu z določbami 384. člena ZFPPIPP mora dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja, pri čemer mora biti njegov podpis na poročilu o stanju njegovega premoženja overjen. Pri tem še vedno velja, da mora dolžnik med postopkom osebnega stečaja upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo posredovanih podatkov, naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev, ali kontaktnih podatkov ter mu na njegovo zahtevo podati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja. S tem se obdobje pregleda opravljenih minulih poslov daljša iz treh na pet let.

Po novem se bodo tudi v postopku osebnega stečaja uporabljala pravila oz. omejitve pri poseganju v izvršbe na dolžnikove denarne prejemke po določbah 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da je mogoče seči na:

  • dolžnikove denarne prejemke do zneska najmanj v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati
  • za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati.

Z namenom omejiti zlorabe, ki se jih stečajni dolžniki poslužujejo pri skrivanju premoženja v obdobju pred uvedbo stečajnega postopka, pa novela s spremembo 391. člena ZFPPIPP podaljšuje obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika s treh na pet let in  širi obseg dejanj, ki jih bo mogoče v tem obdobju izpodbijati, tako da bo možno poleg poslov z ožje povezanimi fizičnimi osebami, izpodbijati tudi posle in dejanja s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali njegovimi ožje povezanimi fizičnimi osebami. V skladu s prehodnimi določbami novele ZFPPIPP-G se navedena sprememba uporablja za postopke osebnega stečaja, ki se začnejo po uveljavitvi novele.

Arhiv

Zadnji članki

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober