FinD - Vsebinsko kazalo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Standardi in predpisi > Register Find-INFO vsebin > II.12. Poslovne poti in stranpoti
 

Register davčno-finančnih vsebin

< Nazaj na seznam

II. Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

II.12. Poslovne poti in stranpoti

Stran 1 / 15
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 373)
Naslovnica

Brexit - možen vpliv pri trgovanju z blagom

FinD-INFO članki, 12.4.2019

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 12.04.2019Združeno kraljestvo je pomembna članica Evropske unije, tudi z vidika zunanje trgovine. Morebitni brexit bo imel pomembne posledice za EU kot celoto, vpliv na posamezne države članice pa bo odvisen predvsem od njihove dosedanje gospodarske povezanosti z Združenim kraljestvom.
Naslovnica

Bolniška odsotnost narašča

FinD-INFO članki, 12.3.2019

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 12.03.2019Število izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti se v Sloveniji v zadnjih letih zaskrbljujoče povečuje. Evropsko povprečje presegamo kar za četrtino. To je veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kakor tudi za delodajalce.
Naslovnica

Informacija o izstopu Združenega kraljestva iz EU - BREXIT

FinD-INFO članki, 4.2.2019

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 04.02.2019Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je 29. marca 2017 Evropski svet uradno obvestilo o odločitvi za izstop iz Evropske unije. Postopek izstopa podrobneje opredeljuje 50. člen Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z omenjenim členom Združeno kraljestvo od 29. marca 2019 predvidoma ne bo več članica Evropske unije.
Naslovnica

Prijava računov v tujini

FinD-INFO članki, 27.12.2018

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 27.12.2018Davčni zavezanci smo dolžni prijavljati prihodke davčnemu organu v napovedih oz. obračunih z namenom, da nam FURS na podlagi napovedi odmeri ustrezen davek oz. da sami v obračunu ugotovimo svojo davčno obveznost, katero smo dolžni plačati državi.
Naslovnica

Prijava računov v tujini

FinD-INFO članki, 27.11.2018

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 27.11.2018Davčni zavezanci smo dolžni prijavljati prihodke davčnemu organu v napovedih oz. obračunih z namenom, da nam FURS na podlagi napovedi odmeri ustrezen davek oz. da sami v obračunu ugotovimo svojo davčno obveznost, katero smo dolžni plačati državi.
Naslovnica

Lizbonska pogodba in izpolnjevanje polj 2, 4 in 5 potrdila o gibanju blaga EUR.1

FinD-INFO članki, 17.9.2018

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 17.09.2018FURS je posredoval odgovor na zastavljeno vprašanje z dne 28. 8. 2018, v zvezi z izpolnjevanjem polj 2, 4 in 5 potrdila o gibanju blaga EUR.1.
Naslovnica

IZ SODNE PRAKSE: Odškodninska odgovornost za samovoljno ravnanje državnega organa

FinD-INFO članki, 14.9.2018

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 14.09.2018Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
Naslovnica

Preimenovanje in pripojitev družbe ter veljavnost že sestavljenih dolgoročnih izjav dobavitelja

FinD-INFO članki, 18.7.2018

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 18.07.2018Dne 11. 7. 2018 so na FURS prejeli vprašanje v zvezi z veljavnostjo že sestavljenih dolgoročnih izjav dobavitelja, v nadaljevanju podajajo pojasnilo.
Naslovnica

Začetek veljavnosti dodatnih carinskih dajatev na uvoz nekaterih proizvodov iz ZDA v EU

FinD-INFO članki, 29.6.2018

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 29.06.2018Evropska komisija je 20. junija 2018, sprejela predlog Izvedbene uredbe Komisije o nekaterih ukrepih trgovinske politike v zvezi z nekaterimi proizvodi s poreklom iz ZDA in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/724. Uredba je bila 21. junija 2018 objavljena v Uradnem listu EU in je začela veljati...
Naslovnica

Predčasno prekinjanje napotitve je lahko tvegano

FinD-INFO članki, 29.5.2018

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 29.05.2018V zadnjih mesecih se v praksi pojavljajo primeri, ko delodajalci za svoje napotene delavce pridobijo obrazec A1, ki pa ga nato predčasno prekinejo vsakič, ko se delavec vrne v Slovenijo, npr. zaradi letnega dopusta, bolniške odsotnosti, včasih celo za čas prostih dni med vikendom.
Naslovnica

Nova evropska uredba - 25. maja 2018 ne bo konec sveta

Pravna praksa, št. 20-21, 24.5.2018

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2018Splošna uredba o varstvu podatkov je tu in zadnje tedne se zdi, kot da se z njo na novo rojeva varstvo osebnih podatkov, predvsem tudi kot nova tržna niša. Nedvomno gre za prelomnico, vendar ne gre pozabiti, da varstvo osebnih podatkov v Sloveniji poznamo že več kot 25 let. Zato razlogov za paniko ni. Kdor je zadnjih 10 let dosledno izvajal Zakon o varstvu osebnih podatkov, se je tudi novi uredbi v veliki meri že prilagodil.
Naslovnica

Kolektivne tožbe na področju ICO-projektov: učinkovito sredstvo za odvračanje od kršitev ali nepotrebna grožnja?

Pravna praksa, št. 20-21, 24.5.2018

Nejc Urankar, Pravna praksa, 20-21/2018Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) v naš pravni prostor prinaša dolgo pričakovano ureditev kolektivnega uveljavljanja zahtevkov v primerih množičnih oškodovanj. S tem smo dobili institut, soroden razrednim tožbam, kot jih poznajo v ZDA in ki na področju kriptovalut že veljajo za resno grožnjo kršiteljem. Čeprav se tak način odvračanja od kršitev zdi precej učinkovit, pa bi v nedorečenem regulatornem okolju lahko privedel do številnih neželenih posledic in dodatne pravne nepredvidljivosti.
Naslovnica

Ničnost poroštva

Podjetje in delo, št. 2, 1.4.2018

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Pri presoji, ali sporni pravni posel nasprotuje zakonski prepovedi vračila vložka, je sicer mogoče ločiti fazo sklenitve pravnega posla in fazo izpolnitve (izvršitve, zaključitve) tega posla. Vendar pa je ničnost pravnega posla treba presojati glede na okoliščine ob njegovi sklenitvi. Premoženje družbe se namreč zmanjšuje, če je uveljavitev zavarovanja Šv obliki poroštva] verjetna in mora družba zaradi tega oblikovati rezervacije, kadar te niso nevtralizirane z ustrezno zavarovanim regresnim zahtevkom, če obstaja konkretno tveganje njegove uveljavitve. Takšno tveganje praviloma obstaja, če tretja oseba ni sposobna vrniti kredita, saj v takšnem primeru tudi ne bo sposobna izpolniti regresnega zahtevka. To pa je potrebno presoditi ex ante. Odločilna je namreč ex ante ocena vračljivosti kredita oziroma možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, ki mora pokazati, da ni nobenega utemeljenega dvoma glede sposobnosti vrnitve kredita oziroma da ni nobenega konkretnega tveganja glede možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, saj v nasprotnem primeru kreditna pogodba ne bi smela biti sklenjena oziroma poroštvo (za kredit) ne bi smelo biti dano.
Naslovnica

Identifikacija z vozniškim dovoljenjem na banki

Pravna praksa, št. 11, 22.3.2018

Matej Vošner, Pravna praksa, 11/2018Ali je dopustno ravnanje banke, ki v skladu z novim internim navodilom svojim komitentom pri dvigu gotovine s TRR s hranilno knjižico ne dovoljuje več identifikacije z vozniškim dovoljenjem, temveč je identifikacija možna le z osebno izkaznico oziroma potnim listom?
Naslovnica

Če se ne učimo iz napak, stagniramo

Pravna praksa, št. 9, 8.3.2018

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 9/2018Mednarodno združenje za zračni transport IATA je pred nekaj tedni objavilo statistične kazalce varnosti letalskega prometa v letu 2017. Na 41,8 milijona poletov je po svetu potovalo približno 4,1 milijarde potnikov. Zgodilo se je 6 hudih nesreč s skupaj 19 smrtnimi žrtvami. To pomeni, da bi povprečni potnik moral vsakodnevno leteti celih 6.033 let, da bi ga doletela nesreča s smrtnimi žrtvami. Komercialno letenje je daleč najvarnejša oblika transporta.
Naslovnica

Ekonomija pozornosti

Pravna praksa, št. 9, 8.3.2018

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 9/2018Upokojeni nemški profesor me je živčno poklical, ker se je želel resno pogovoriti o tisti, kot je na kratko opisal, "Twitter zadevi". Francoska znanstvena ustanova, katere pridružena člana sva, nas je pozvala, naj naredimo nekaj več za njeno "prepoznavnost" z objavami po številnih družbenih omrežjih - več tvitov, novic, všečkov na Facebooku, poziranja na Instagramu ipd. Prepričan sem bil, da želi pomoč pri odpravi težav pri objavljanju. Napaka. Gospod je imel v mislih zares plemenit cilj - odrešiti me tehnološke navlake in še rešiti znanstveno ustanovo - pred samo seboj. Ta odvisnost od objavljanja nas bo pogubila vse in obogatila manjšino - in za varnost gre, je bilo slišati. Morda zlovešče, a "ekonomija pozornosti" je z uvidi vedenjske znanosti pridobila nekatere etično sporne dimenzije.
Naslovnica

Kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku odločbe - odstop od sodne prakse VS RS

Pravna praksa, št. 3-4, 25.1.2018

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018S to odločbo Vrhovno sodišče odstopa od svoje prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve obveznosti ob dospelosti ni prišlo.
Naslovnica

Pregon bančne kriminalitete

Pravna praksa, št. 2, 18.1.2018

Toni Tovornik, Pravna praksa, 2/2018Specializirano državno tožilstvo ima polne roke dela z zadevami s področja bančne kriminalitete.
Naslovnica

Register dejanskih lastnikov predvidoma še v tem mesecu

FinD-INFO članki, 8.12.2017

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 08.12.2017Slovenija bo tako na podlagi novembra lani uveljavljenega novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) predvidoma še ta mesec vzpostavila register dejanskih lastnikov, ki bo dodatno pripomogel k zagotavljanju transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov...
Naslovnica

Obvezna revizijska sled pri identifikaciji in ugotavljanju istovetnosti strank

FinD-INFO članki, 16.11.2017

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 16.11.2017Od 16. septembra 2017 se uporablja nov Pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da zavezanci iz prvega odstavka 4. člena Zakona o preprečevanju...
Naslovnica

Sprememba v načinu vročanja sklepov o registraciji s.p.

FinD-INFO članki, 24.10.2017

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 24.10.2017Na podlagi sprememb Zakona o Poslovnem registru Slovenije AJPES od 14.10.2017 dalje sklepov o vpisu samostojnega podjetnika in sklepov o vpisu spremembe pri samostojnem podjetniku, ki je bila vpisana na podlagi vložene prijave samostojnega podjetnika, ne bo več vročal z osebno vročitvijo, pač pa...
Naslovnica

Zadeva Magna in razlastitev v korist zasebnega podjetja

Pravna praksa, št. 36-37, 27.9.2017

dr. Marko Brus, Pravna praksa, 36-37/2017Zadeva Magna je doslej že zaposlovala državno upravo, ustavne pravnike, politike, novinarje in povsem navadne ljudi. Okvir celotne zadeve je znan iz časopisja. Naložbenik Magna Steyr, avtomobilski dobavitelj, d.o.o., Ljubljana, se je nameril zgraditi veliko tovarno v občini Hoče - Slivnica. Slovenska državna uprava je bila s takšno zamislijo zadovoljna in je naložbeniku obljubila pomoč. Ni ostalo le pri besedah. Razmeroma hitro je bil sprejet poseben zakon, ki ga časopisje imenuje preprosto Lex Magna, v resnici pa ima precej bolj zapleteno ime: Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica (ZZPISI). Po poročilih iz časopisja je bilo medtem že izdano tudi okoljevarstveno soglasje, ki pa še ni pravnomočno in zoper katerega bo neka okoljevarstvena organizacija predvidoma vložila pritožbo. Priprave na uresničevanje naložbe medtem napredujejo.
Naslovnica

Pasti upniške prisilne poravnave

Pravna praksa, št. 35, 21.9.2017

mag. Aleš Kaluža, Pravna praksa, 35/2017Novela F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - ZFPPIPP-F, ki je uvedla možnost, da začetek postopka prisilne poravnave predlagajo tudi upniki, je bila pripravljena in sprejeta v naglici. V tej naglici so upniki dobili možnost, katere razsežnosti so se v praksi pokazale šele kasneje. K pisanju tega prispevka me je spodbudil konkreten primer vprašanja zlorabe upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Zaradi prostorskih omejitev ne bom obravnaval položaja, ko do zlorabe pride v navezi z dolžnikom v škodo preostalih upnikov.
Naslovnica

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

Pravna praksa, št. 34, 14.9.2017

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 34/2017Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo.
Naslovnica

Prepoved nepoštenih poslovnih praks po pravu EU (seveda) velja tudi za delo zasebnih družb za izterjavo odstopljenih terjatev bank

Pravna praksa, št. 33, 7.9.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2017V času finančne in gospodarske krize so imeli z njenimi posledicami - če seveda odmislimo davkoplačevalce - največ opravka prav zasebni izterjevalci. Slabo zavarovana bančna posojila so postala mrtva teža bančnega sektorja, ki jo je bilo treba tako ali drugače likvidirati, odprodati, pa čeprav za delček prvotne vrednosti. Pod takšnim "tnalom" so se znašle tudi obveznosti iz potrošniških posojilnih pogodb, ki jih nosilci bodisi zaradi izgube zaposlitve bodisi zaradi drugih okoliščin, ki jih je kriza prinesla s seboj, preprosto niso več zmogli odplačevati. In kdo vse je prevzel te terjatve? Pogosto so bile to zasebne družbe, ki so se specializirale za izterjavo čim večjega dela odstopljenih terjatev. A življenje piše zanimive zgodbe, tudi tiste ne prav prijetne. Tako se je marsikje v praksi pripetilo, da se je tovrstnim dolžnikom dvakrat ali celo vzporedno rubilo, enkrat prek zasebnih izterjevalcev, drugič pa na podlagi sodne odločbe prek izvršitelja. Eno od vprašanj, ki se pri tem postavlja, pa je tudi, ali ni tovrstno ravnanje v nasprotju (tudi) s pravom EU?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 15 | Naslednja  >>

Očisti

Vrsta dokumenta

Davčni članki in komentarji(44) Finančno-računovodski in poslovni nasvet...(329)

Datum objave

2019(3) 2018(15) 2017(21) 2016(24)
2015(34) 2014(52) 2013(42) 2012(35)
2011(36) 2010(27) 2009(18) 2008(18)
2007(9) 2006(39)