FinD - Vsebinsko kazalo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Standardi in predpisi > Register Find-INFO vsebin > II.5. Javne finance in javna naročila
 

Register davčno-finančnih vsebin

< Nazaj na seznam

II. Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

II.5. Javne finance in javna naročila

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 295)
Naslovnica

Vrednotenje ponudb po minimalnih zahtevah v postopku javnega naročanja

Pravna praksa, št. 39-40, 12.10.2018

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 39-40/2018V pravu javnega naročanja se je razvilo dokaj ustaljeno pojmovanje nekaterih institutov. Postopek konkurenčnega dialoga na primer lahko poteka v več fazah, tako da se na podlagi meril postopoma zmanjšuje število rešitev, ki so predmet dialoga, medtem ko je splošno sprejeto, da naročnik v odprtem postopku ponudbe vrednoti po merilih le v eni fazi. Pri tem lahko ponudbe izpolnjujejo kategorije, ki jih naročnik vrednoti po merilih v manjši ali večji meri, in so tako lahko ekonomsko bolj ali manj ugodne, a še vedno dopustne, pogoji za sodelovanje pa so običajno postavljeni tako, da predstavljajo minimalne zahteve, ki jih mora obvezno izpolnjevati vsaka ponudba. Včasih pa potrebuje naročnik določeno fleksibilnost ustaljenih pojmovanj, kar je bilo predmet presoje v predstavljeni zadevi.
Naslovnica

Sklicevanje na znamko, vir ali izdelavo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila

Pravna praksa, št. 38, 4.10.2018

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2018Skladno s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti, naročnik v postopku javnega naročanja ne sme določiti naročila blaga točno določenega gospodarskega subjekta ali znamke. V tehničnih specifikacijah tako tudi ne smejo biti navedeni določena izdelava, izvor ali postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi in podobno, kar predstavlja prednost oziroma omejitev za določena podjetja, razen kadar to upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so dovoljene le izjemoma, če drugače ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vedno vsebovati tudi besedi "ali enakovredni", predpisi pa ne določajo, kdaj mora ponudnik izkazati, da so ponujeni proizvodi enakovredni proizvodom, ki so opredeljeni v tehničnih specifikacijah. S tem vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica

Prihodnost javnega naročanja je v posodobljeni tehnologiji

Pravna praksa, št. 38, 4.10.2018

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 38/2018Dne 17. in 18. septembra 2018 je v Portorožu potekal tradicionalni jesenski Veliki kongres javnega naročanja. Veliko govora je bilo o novi povezavi javnega naročanja in gradbene zakonodaje ter o tehnološkem napredku pri izvajanju in oddajanju javnih naročil.
Naslovnica

Izjeme, kjer se ne uporabljajo določbe ZJN-3

Pravna praksa, št. 32, 30.8.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2018Določitev izjem je z vidika načela učinkovitosti javnega naročanja ena od pomembnih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Če je izjema določena, naročniku ni treba upoštevati določb ZJN-3. Pogodba, ki jo naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, mora upoštevati pravila javnega naročanja, razen če spada med izjeme po ZJN-3. Večina izjem od javnega naročanja je določena z evropskimi direktivami, če so določene le z ZJN-3, pa izjeme veljajo le za tiste postopke, pri katerih objava ni potrebna v Uradnem listu Evropske unije.
Naslovnica

Novosti pri sofinanciranju občin na narodnostno mešanem območju

Pravna praksa, št. 32, 30.8.2018

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 32/2018S 1. januarjem 2018 je začela veljati novela Zakona o financiranju občin (ZFO-1C), ki je med drugim spremenila tudi način sofinanciranja uresničevanja pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v občinah. Položaj obeh narodnih skupnosti sicer sistemsko ureja Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (ZSNS), ki določa tudi način njunega financiranja. Zakon, ki ureja financiranje občin, pa občinam, kjer prebivata narodni skupnosti, daje pravico do dodatnega financiranja iz državnega proračuna. Novi 20. člen ZFO-1C vsebuje tri novosti glede sofinanciranja občin, v katerih bivata italijanska in madžarska narodna skupnost: opredeljuje konkretno višino sredstev za ta namen, določeno v razmerju do skupne primerne porabe občin; zahteva, da vlada z uredbo uveljavi kriterije za določitev višine sredstev, ki pripadajo posamezni občini; tretja novost pa je, da se občinske manjšinske organizacije odslej lahko sofinancirajo neposredno ali posredno.
Naslovnica

Povezave med ponudniki v postopku javnega naročanja in tveganje nesamostojnosti ponudb

Pravna praksa, št. 32, 30.8.2018

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 32/2018V postopku javnega naročanja lahko naročnik izbere le ponudbo, ki izpolnjuje zakonske in razpisne pogoje, med drugimi tudi pogoj, da gospodarskemu subjektu v povezavi z njo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija. Naročnik torej nedvomno ne sme sprejeti ponudbe, pri kateri je dokazano nedovoljeno dogovarjanje, vendar pa predpisi pri tem ne določajo, kako aktivno, če sploh, mora naročnik raziskovati obstoj takega dogovarjanja. Prav tako tudi evropske direktive izrecno ne urejajo morebitne dolžnosti ponudnikov, da bi ti naročniku razkrili medsebojne povezave, na podlagi katerih bi lahko naročnik presodil, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje. Vprašanje, ali te obveznosti vendarle izhajajo iz razlage prava Evropske unije (EU), se je postavilo v predstavljeni zadevi.
Naslovnica

Izogibanje javnemu naročanju med povezanimi podjetji kot posledica napačne implementacije direktive EU?

Pravna praksa, št. 30-31, 23.8.2018

Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 30-31/2018Maja letos smo praznovali štirinajsto obletnico vstopa Republike Slovenije (RS) v Evropsko unijo (EU), ko je pravni red te nadnacionalne skupnosti postal sestavni del slovenskega pravnega reda. Na področju sekundarne zakonodaje EU (na primer direktiv) to pomeni, da mora država zagotoviti sprejem vseh ukrepov, ki so potrebni za pravočasno in pravilno implementacijo te zakonodaje. Pričakovali bi, da so v tem času organi javnih oblasti v RS to dolžnost posvojili in da se zavedajo njenih razsežnosti ter zagotavljajo njeno spoštovanje v praksi. A kot zgovorno priča primer zdaj že nekdanjega Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), še zdaleč ni tako in nas na tem področju očitno čaka še veliko dela.
Naslovnica

ZZZS nezakonito porabil več kot 863.875 evrov

Pravna praksa, št. 30-31, 23.8.2018

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 30-31/2018Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je od Računskega sodišča Republike Slovenije dobil mnenje s pridržkom za poslovanje v letu 2016.
Naslovnica

Predlog novele ZSPDSLS

Pravna praksa, št. 27, 12.7.2018

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 27/2018Občine nimajo pravne podlage za pridobivanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem za leto 2019 izven sprejetega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem.
Naslovnica

Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila med njeno veljavnostjo

Pravna praksa, št. 26, 5.7.2018

Janja-Aleksandra Koren, Pravna praksa, 26/2018Kogentna pravila o javnih naročilih omejujejo področje avtonomije volje strank oziroma načelo svobodnega urejanja medsebojnih pravnih razmerij zaradi zasledovanja ciljev prostega pretoka blaga kot poglavitnega elementa Skupnosti, preprečevanja omejevanja konkurence na področju urejanja temeljev svobodnega trga javnih naročil in zagotavljanja enakega obravnavanja ponudnikov. Uresničevanju načel javnosti in transparentnosti ter prepovedi diskriminacije so podrejeni tako nacionalna zakonodaja kot zakonodaja Evropske unije ter praksa Sodišča Evropske unije (Sodišča EU).
Naslovnica

Sodno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

Pravna praksa, št. 19, 17.5.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 19/2018V skladu z Direktivo 2007/66/ES morajo države zagotoviti učinkovito in hitro revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, medtem ko se ukrepi oziroma odločanje o ukrepih, ki so v skladu z direktivo namenjeni reviziji (začasni ukrepi, razveljavitev, odškodnina), lahko prenese na različne organe. Prav tako direktiva določa, da, razen kadar o pritožbi odloča naročnik ali organ, ki nima narave sodišča, ni nujno, da imajo revizijski zahtevki samodejni suspenzivni učinek. V tej luči in z namenom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je novela ZPVPJN ukinila institut ničnosti pogodbe ter uvedla institut razveljavitve (neveljavnosti) pogodbe.
Naslovnica

Elektronsko javno naročanje

FinD-INFO članki, 15.5.2018

Javne finance in javna naročila

FinD-INFO članki, 15.05.2018S 1.4.2018 je postalo elektronsko javno naročanje obvezno. To pomeni, da morajo naročniki s ponudniki praviloma komunicirati elektronsko, kar vključuje tudi obvezno elektronsko oddajo ponudb.
Naslovnica

Aktivna legitimacija za vložitev revizijskega zahtevka

Pravna praksa, št. 15, 19.4.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 15/2018Pravo ločuje med materialno in procesno aktivno legitimacijo. Materialna aktivna legitimacija se nanaša na stranko, ki je nosilka pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja v nekem postopku, procesna pa obravnava pravdno upravičenje oziroma ali je subjekt upravičen sprožiti konkreten spor oziroma ali se lahko zoper njega vodi postopek. Pri javnem naročanju nas zanima procesna aktivna legitimacija, ki pomeni vprašanje, kdo ima pravico vložiti revizijski zahtevek, torej gre za procesno predpostavko, in ne za vprašanje vsebinske utemeljenosti zahtevka za revizijo.
Naslovnica

Državni proračun v prvih dveh mesecih z nižjim primanjkljajem kot lani

Pravna praksa, št. 14, 12.4.2018

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2018Državni proračun je v prvih dveh mesecih letošnjega leta zabeležil 1,446 milijarde evrov prihodkov, kar je 2,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Odhodki so se medtem znižali za 0,6 odstotka na 1,554 milijarde evrov. Primanjkljaj, ki je v tem delu leta med drugim zaradi izplačil obresti običajno višji, pa je v prvih dveh mesecih dosegel 108,4 milijona evrov. To je sicer manj kot v primerljivem obdobju lanskega leta, ko je znašal 154,2 milijona evrov.
Naslovnica

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem

Pravna praksa, št. 10, 15.3.2018

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 10/2018Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.
Naslovnica

Občina kot naročnik s področja infrastrukturne dejavnosti

Pravna praksa, št. 6, 15.2.2018

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 6/2018Organi lokalne samouprave v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) so zavezanci za javno naročanje, in sicer t. i. klasični naročnik s splošnega področja. Status zavezanca po ZJN-3 za splošno področje ima občina v vseh primerih, ko izvaja dejavnost s splošnega področja (izvajanje dejavnosti povezanih z delovanjem občine, kot so: izobraževanje, kultura, vzdrževanje in izgradnja cestne infrastrukture in podobno).
Naslovnica

Dinamični nabavni sistem kot odgovor na pomanjkanje konkurence pri javnem naročanju

Pravna praksa, št. 3-4, 25.1.2018

Katja Hodošček, Pravna praksa, 3-4/2018Trg javnega naročanja v Sloveniji pesti pomanjkanje konkurence, zato se upravičeno sprožajo pomisleki o gospodarnosti in učinkovitosti postopkov javnega naročanja. V pričujočem prispevku so obravnavani razlogi za trenutno stanje na trgu javnih naročil in identificirana rešitev, ki bi lahko prispevala k doseganju večje konkurence vsaj pri nekaterih predmetih javnega naročanja. Gre za dinamični nabavni sistem, institut, ki je z uveljavitvijo Direktive 2014/24/EU oziroma ZJN-3 postal uporabnikom prijaznejši, njegovo širšo uporabo pa bodo omogočile elektronske platforme, saj gre za popolnoma informatiziran način naročanja. V prispevku so predstavljene ključne prednosti instituta, ki delujejo v smeri povečevanja konkurenčnosti na trgu javnih naročil, analiziran pa je tudi pozitiven vpliv uveljavitve instituta v praksi na preprečevanje omejevalnih sporazumov ponudnikov glede delitve trga javnih naročil (bid rigging).
Naslovnica

Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja

Podjetje in delo, št. 1, 1.1.2018

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno.
Naslovnica

Pravno varstvo neizbranega ponudnika po 26. novembru 2017

Pravna praksa, št. 49-50, 21.12.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 49-50/2017Leta 2011 je začel veljati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), s katerim je bil v naš pravni red prenesen poglavitni del Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. ZPVPJN je bil leta 2013 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, s katerim se je povečala učinkovitost javnega naročanja na način, da se odpravita ugotavljanje in odprava nepravilnosti, ki glede na predmet naročanja in postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca niso bistvene ter zaradi katerih osebe, zainteresirane za dodelitev javnega naročila, niso oziroma ne bi mogle biti oškodovane.
Naslovnica

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

Pravna praksa, št. 48, 14.12.2017

mag. Njives Prelog-Neffat, Pravna praksa, 48/2017Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.
Naslovnica

Sprememba pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

Pravna praksa, št. 47, 7.12.2017

Maja Prebil, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 18. oktobra 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B) ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen dne 27. oktobra 2017 in je začel veljati trideseti dan po objavi, to je 26. novembra 2017. Zakonodajalec je novelo B sprejel s ciljem zagotoviti usklajenost ureditve pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja z zakoni, ki urejajo javno naročanje, zlasti z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3), ter večjo učinkovitost pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja.
Naslovnica

Ustavnopravna ocena možnih - ali verjetnih - pogojev v javnih razpisih

Pravna praksa, št. 47, 7.12.2017

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 47/2017Nedavno sem se, po načrtovanem naključju in z zunanjo spodbudo, lotil razmišljanja o ustavnopravno pravilni umestitvi razpisnih pogojev za možne prijavitelje na javne razpise; tiste, ki jih razpiše Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Poudarek sem namenil splošnemu in načelnemu vprašanju vsakokratne skladnosti teh pogojev z načeloma sorazmernosti in enakopravne obravnave pravnih subjektov. Pred tem so mi verodostojne osebe, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo s to temo, pojasnile, daprijavitelji v javnih razpisih večkrat obidejo ali poskušajo obiti določila javnih razpisov in razpisne pogoje. Zato se pristojno ministrstvo stalno sooča z izzivom, pred časom naslovljenim nanj tudi v obliki priporočila Državnega pravobranilstva RS, da smiselno popravi ali na novo oblikuje določila javnih razpisov, ki zadevajo upravičenost in sposobnost prijaviteljev, da se pravilno in uspešno prijavijo na javne razpise. Ministrstvo pri tem zasleduje legitimni cilj, da poskusi preprečiti kandidiranje na javnih razpisih tistim subjektom, ki želijo/se trudijoobiti splošne pogoje javnih razpisov ter tako pridobiti sredstva proračuna Republike Slovenije in namenska sredstva EU.
Naslovnica

Posli v zvezi s pravicami na nepremičninah in uporaba pravil javnega naročanja

Podjetje in delo, št. 8, 1.12.2017

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Osebe javnega prava sklepajo številne posle v zvezi s pravicami na nepremičninah, v katerih nastopajo tako v vlogi lastnika nepremičnin kot tudi v vlogi interesenta za pridobitev pravic na nepremičninah. Čeprav so tovrstni posli praviloma izvzeti iz pravil javnega naročanja, pa to za vse pogodbe o prenosu ali obremenitvi pravic na nepremičninah ne drži. Avtor v prispevku obravnava različne oblike poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah in na podlagi prakse Sodišča Evropske unije predstavi smernice, ki določajo, kdaj in v katerih primerih poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah je pravila javnega naročanja treba upoštevati. V prispevku obravnava tudi primere in aktualna vprašanja iz slovenske prakse. Ključne besede: elementi javnega naročanja, izjeme javnega naročanja, nepremičnine, pridobitev zemljišča, stavbna pravica, obstoječe stavbe, zadeva Helmut Müller, javno naročilo gradnje, koncesija gradenj, javno-zasebno partnerstvo Title: Transactions Relating to Rights in Real Estate and the Use of Public Procurement Rules Abstract: Entities governed by public law enter into many transactions relating to rights in real estate, in which they act as both the owner of real estate and the person interested in acquiring rights in real estate. Although such transactions are generally exempt from the rules of public procurement, this does not necessarily apply to all contracts for the transfer of rights in real estate and encumbrance thereof. In the article, the author addresses various forms of transactions relating to rights in real estate, and on the basis of the case law of the Court of Justice of the European Union presents guidelines that determine when and in which cases of transactions relating to rights in real estate are the rules of public procurement applicable. The article also addresses cases and current issues in Slovenian practice. Key words: elements of public procurement, exceptions to public procurement, real
Naslovnica

Pravno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

Pravna praksa, št. 45-46, 23.11.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Pravni temelj revizije javnega naročanja je Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Cilja zakona sta zagotovitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter racionalizacija postopka pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju DKOM). Z ZPVPJN se uvaja tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, in sicer z uveljavitvijo ničnosti pogodbe v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Naslovnica

Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

Pravna praksa, št. 44, 16.11.2017

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 44/2017Vlada Republike Slovenije se je v Strategiji razvoja javne uprave 2015-2020 (Javna uprava 2020) zavezala, da bo zagotovila učinkovitejšo (u)porabo virov z (med drugim) vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov za učinkovito in pregledno izvajanje javnih naročil.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Vrsta dokumenta

Davčni članki in komentarji(5) Finančno-računovodski in poslovni nasvet...(289) Mnenja in pojasnila FURS(1)

Datum objave

2018(18) 2017(33) 2016(23) 2015(27)
2014(12) 2013(28) 2012(38) 2011(37)
2010(18) 2009(16) 2008(23) 2007(2)
2006(20)