FinD - Vsebinsko kazalo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Standardi in predpisi > Register Find-INFO vsebin > I.5. Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine
 

Register davčno-finančnih vsebin

< Nazaj na seznam

I. Davčni članki in nasveti

I.5. Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 64)
Naslovnica

Nakup nepremičnine ali nakup dejavnosti

FinD-INFO članki, 2.10.2019

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 02.10.2019Podjetje kupuje naložbeno nepremičnino skupaj s sklenjenimi najemnimi pogodbami. V kupoprodajni pogodbi za nepremičnino je zapisano, da kupec vstopa v najemna razmerja namesto prodajalca. Zasledila sem, da se tak nakup nepremičnine lahko obravnava kot prenos dejavnosti in ne kot nakup po 76.členu ZDDV-1.
Naslovnica

Posebnosti obdavčitve prenosa nepremičnine

FinD-INFO članki, 23.10.2018

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 23.10.2018V skladu z letos noveliranim pojasnilom Finančne uprave RS glede Obdavčitve prometa z nepremičninami (Pojasnilo FURS) je potrebno biti pri prenosu lastninske pravice na nepremičnini ob razdelitvi solastnine še posebno previden, saj lahko različne situacije oz vrste prenosa solastnine privedejo tudi...
Naslovnica

Določitev ustrezne prodajne cene nepremičnine za davčne namene

FinD-INFO članki, 3.9.2018

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 03.09.2018Določanje ustrezne prodajne cene (tržne cene) pri prodaji nepremičnin, je v zadnjem času ko je nepremičninski trg precej spremenjen velikokrat težko. V nadaljevanju opozarjamo, na kaj je potrebno paziti pri določanju ustrezne prodajne cene nepremičnine za davčne namene.
Naslovnica

Upoštevanje občinskih predpisov pri odmeri NUSZ

FinD-INFO članki, 29.5.2018

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 29.05.2018Davčni organ izdaja odločbe o NUSZ po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo.
Naslovnica

Evidentiranje nepremičnin in njihov vpliv na davčno osnovo

FinD-INFO članki, 22.5.2015

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 22.05.2015Podjetje ima lahko v lasti veliko različnih nepremičnin (zemljišč, zgradb, poslovnih in skladiščnih prostorov, …), v katerih opravlja svojo dejavnost, nekatere oddaja v najem in nekatere od njih aktivno prodaja, ker potrebuje likvidna sredstva na primer za dokončanje izgradnje nove proizvodnje hale....
Naslovnica

Posledice ugotovitve neustavnosti davka na nepremično premoženje večje vrednosti za odprte postopke

FinD-INFO članki, 22.5.2015

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 22.05.2015Ustavno sodišče je z odločbo U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015 odločilo, da sta bila 193. člen in četrti odstavek 244. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) v neskladju z 22., 25. in 147. členom Ustave. V tem prispevku bo predstavljeno stališče Vrhovnega sodišča RS, sprejeto...
Naslovnica

Odmera davka na nepremično premoženje večje vrednosti

Pravna praksa, št. 10, 12.3.2015

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2015Člen 193 in četrti odstavek 244. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ sta bila v neskladju z Ustavo.
Naslovnica

Podatki o nepremičninah v javnih evidencah kot podlaga za njihovo obdavčitev - Evidentiranje in obdavčitev stavbnih zemljišč

Podjetje in delo, št. 6-7, 1.10.2014

Leon Kobetič, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava stavbna zemljišča z vidika evidentiranja in obdavčenja, pri tem pa posebej opozarja na odsotnost celovitega urejanja problematike stavbnih zemljišč. Analiziran je sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in predlagane rešitve za razvoj sistema nadomestila v prehodnem obdobju. Predstavljen je problem nedefiniranosti pojma zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča in argumentirana neustrezna odprava instituta gradbene parcele. Predlagana je vzpostavitev nove evidence stavbnih zemljišč s členitvijo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, s podatkom o razvojni stopnji stavbnega zemljišča. Kot celovita rešitev pa je predlagana uvedba sistema načrtovanja in upravljanja stavbnih zemljišč kot posebne kategorije zemljišč, ki so s človekovim bivanjem in dejavnostmi najbolj povezana.
Naslovnica

Davek na nepremičnine in lokalna samouprava

Podjetje in delo, št. 6-7, 1.10.2014

Rajko Pirnat, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava zahteve, ki jih glede nove ureditve davka na nepremičnine postavljajo zakonodajalcu določbe Ustave o lokalni samoupravi. Pri tem izhaja iz ugotovitev Ustavnega sodišča glede neskladnosti nekaterih določb sicer razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine zaradi neskladnosti s 140. in 142. členom Ustave. Sodišče je zlasti poudarilo, da mora ta davek večinsko pripadati občinam in da mora zakon omogočiti tolikšna pooblastila občin glede urejanja tega davka, da občine lahko zagotovijo financiranje svojih nalog z lastnimi viri (kar vključuje ta davek) in da lahko tudi z njim uveljavljajo občinske politike. Na podlagi tega avtor oblikuje več predlogov glede prihodnje zakonske ureditve davka na nepremičnine, za katerega predlaga, da v celoti pripada občini in da ima občina široko avtonomijo glede njegovega urejanja, hkrati pa navaja tudi meje in pogoje tega urejanja, ki jih mora določiti zakon.
Naslovnica

Davek na nepremičnine: osnovne značilnosti, nekateri razlogi za sprejetje in proti njemu ter temeljni elementi za prihodnjo ureditev

Podjetje in delo, št. 6-7, 1.10.2014

Jernej Podlipnik, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava letno obdavčitev nepremičnin, ki jo mora Republika Slovenija bodisi reformirati ali pa trenutno zakonodajo razveljaviti in lokalnim skupnostim zagotoviti drugačen lastni in neodvisni vir financiranja. Avtor pojasni nekatere osnovne značilnosti letnih davkov na nepremičnine, razloge za njihovo uvedbo in proti njej ter obravnava bistvene osnovne elemente letnega davka na nepremičnine, ki jih mora zakonodajalec urediti (predmet obdavčitve, davčna osnova, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve in olajšave ter ali naj bo letni davek na nepremičnine državni ali lokalni davek). Avtor sklene, da glavni razlog za morebitno reformo letnega nepremičninskega davka v Sloveniji ne bi smel biti pridobitev dodatnih proračunskih prejemkov, ampak enakomerna razporeditev davčnega bremena med zavezanci.
Naslovnica

Postopek za odmero davka in pravna sredstva

Podjetje in delo, št. 6-7, 1.10.2014

Erik Kerševan, Podjetje in delo, 6-7/2014Odločitev Ustavnega sodišča v primeru zdaj razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine pomeni končni prelom s pretirano razširjenim prepričanjem, da pravo Vlade in Državnega zbora pri široki diskreciji načrtovanja in pobiranja davkov ne more omejevati ne z vidika temeljnih načel ne z vidika sistemskih pravil in zahtev glede odločanja o pravnem položaju posameznikov in pravnih oseb. Napake pristojnih organov, tudi na primer odstopanje določitve davčne osnove od resnične vrednosti posamezne nepremičnine, ob odsotnosti ustreznih procesnih rešitev, ki zagotavljajo pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave ter učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, lahko privedejo do resnega ogrožanja ustavne dopustnosti davčnega poseganja v lastninsko pravico, kar se ne sme več ponoviti.
Naslovnica

Odprta pravna vprašanja sedanje ureditve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

Podjetje in delo, št. 6-7, 1.10.2014

Franci Gerbec, Podjetje in delo, 6-7/2014Avtor obravnava pravna vprašanja glede nadaljnje uporabe zakonskih predpisov, ki urejajo pravno podlago za veljavne občinske odloke o osnovah in merilih za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in se v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-313/13 z dne 21. marca 2014 še naprej uporabljajo, do sprejetja novega sistema obdavčitve nepremičnin. Pri tem povzema ključne ugotovitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede ocene ustavnosti in zakonitosti številnih občinskih odlokov, ki urejajo odmero nadomestila, in jih primerja z odloki 39 največjih slovenskih občin na podlagi lastne analize vsebine teh odlokov. Avtor na koncu prispevka predlaga nekatera možna izhodišča za morebitne spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje s tega področja, če ne bo kmalu sprejet nov sistem obdavčitve nepremičnin, saj so številni odloki neskladni s sprejetimi ugotovitvami in odločitvami Ustavnega sodišča Republike Slovenije oziroma z Ustavo Republike Slovenije ter zakoni s tega področja.
Naslovnica

Pravila stroke posamičnega in množičnega ocenjevanja nepremičnin pri nas in po svetu

Podjetje in delo, št. 6-7, 1.10.2014

Anton Kožar, Podjetje in delo, 6-7/20141. Uvod 2. Nekaj poudarkov o davčni osnovi pri odmeri davka na nepremičnine 2.1. Vrste vrednosti nepremičnin 2.2. Določitev predmeta obdavčitve in davčna osnova 2.3. Načini in metode vrednotenja nepremičnin 2.4. Katere načine in metode za izračun davčne osnove uporabljajo v svetu 3. Hierar
Naslovnica

Vpliv ugotovitve neustavnosti množičnega vrednotenja nepremičnin na odmero dinamičnih premoženjskih davkov

Pravna praksa, št. 18, 8.5.2014

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 18/2014Splošno znano je, da je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-313/13 z dne 21. marca 2014 razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in da morajo davčni zavezanci do nadaljnjega plačevati enake javne dajatve, kot so jih plačevali do 31. decembra 2013, razen davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Eden od razlogov za odločitev je neskladnost Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) z Ustavo RS, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Vrednost, ki izhaja iz evidenc Geodetske uprave RS (GURS), pa (lahko) vpliva tudi na odmerne postopke pri dveh drugih premoženjskih davkih, in sicer davku na dediščine in darila ter davku na promet nepremičnin. Zato si poglejmo vpliv in posledice citirane ustavne odločbe na postopke odmere davkov po Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD) ter Zakonu o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2).
Naslovnica

Padec Zakona o davku na nepremičnine: kaj nas čaka v bližnji prihodnosti?

Pravna praksa, št. 13, 3.4.2014

Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 13/2014V petek, 28. marca 2014, je postalo jasno, da prebivalci Slovenije in slovensko gospodarstvo davka na nepremičnine še vsaj nekaj časa ne bomo plačevali. Ustavno sodišče RS je namreč objavilo dolgo pričakovano odločbo v postopku ocene skladnosti Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr) z Ustavo in soglasno razveljavilo celoten ZDavNepr. Sodišče je ugotovilo tudi neskladnost nekaterih določb Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) z Ustavo, kolikor se nanašajo na obdavčenje nepremičnin.
Naslovnica

Novosti na področju davka na nepremičnine

Pravna praksa, št. 8, 27.2.2014

Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 8/2014O davku na nepremičnine je bilo v zadnjih letih, predvsem pa v zadnjih nekaj mesecih, prelitega že ogromno črnila. K razpravi sem deloma prispeval tudi sam, saj sem v dveh prispevkih, ki sta bila na straneh te revije objavljena konec prejšnjega leta, podrobneje predstavil dotedanji in nov sistem obdavčitve posedovanja nepremičnin v Sloveniji, ki ga bomo (po vsej verjetnosti) uporabljali že letos. Tudi v tem mesecu so prispevki na temo davka na nepremičnine redno polnili prve strani tiskanih in spletnih medijev. Najprej je ledena ujma, ki je v svoj oklep stisnila velik del Slovenije, sprožila ugibanja o tem, kako (če sploh) bo škoda, ki je bila ponekod velikanska, največja pa prav gotovo v gozdovih, upoštevana pri odmeri davka na nepremičnine. K nadaljnji zanimivosti te teme je nato prispevalo še Ustavno sodišče RS, ki je 6. februarja letos v postopku ocene skladnosti določenih členov Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr) z Ustavo sklenilo, da zadrži nekatere člene zakona, ki se nanašajo na izdajanje odločb o odmeri davka. Že 20. februarja pa je tudi Vlada RS uskladila in Državnemu zboru poslala v odločanje besedilo novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN), ki odpravlja nekatera vprašanja v zvezi z obračunavanjem davka na nepremičnine, po drugi strani pa pri obračunu davka na nepremičnine tudi že predvideva možnost upoštevanja škode zaradi ledene ujme oziroma podobnih dogodkov.
Naslovnica

Pred vrati informativnega izračuna davka na nepremičnine

FinD-INFO članki, 24.12.2013

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 24.12.2013S 1. januarjem so se začele izvajati določbe Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), katerega namen je vzpostavitev celovitega, enotnega in preglednega sistema obdavčitve nepremičnin.
Naslovnica

Obdavčitev nepremičnin v Sloveniji - veljavna in prihodnja ureditev (2)

Pravna praksa, št. 48, 12.12.2013

Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 48/2013V PP, št. 47/2013, sem pisal o veljavnem sistemu obdavčitve nepremičnin v Sloveniji s poudarkom na davkih, katerih predmet je posedovanje nepremičnine. Tokrat pa se osredotočam na novo ureditev, ki začne veljati 1. januarja 2014 z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr). Pri tem bom komentiral sprejeti ZDavNepr in ga hkrati primerjal s predlogom zakona iz leta 2010.
Naslovnica

Obdavčitev nepremičnin v Sloveniji - veljavna in prihodnja ureditev (1)

Pravna praksa, št. 47, 5.12.2013

Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 47/2013V zadnjem času je precej prahu dvignil Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr), ki ga je Državni zbor RS prvič sprejel 15. novembra letos, po vetu Državnega sveta pa ponovno s potrebno absolutno večino 29. novembra. V strokovnem tisku, pa tudi v dnevnem časopisju je bilo o predlogu zakona prelitega veliko črnila že v mesecih pred njegovim sprejemom, saj je Vlada že kmalu po začetku svojega mandata napovedala, da bo novi davek na nepremičnine pomemben vir povečanja proračunskih prihodkov.
Naslovnica

Obdavčitev sakralnih objektov in načelo nevtralnosti države

Pravna praksa, št. 39, 10.10.2013

Andrej Troha, Pravna praksa, 39/2013Demokratična država, ki spoštuje svobodo vesti in versko svobodo ter je po ustavi zavezana k nevtralnosti do vseh prepričanj, tako teističnih kot tudi ateističnih, ne sme dajati vtisa, da ji je katero od prepričanj ali pa vrsta prepričanj bližje. Taka država naj se ne bi opredeljevala do pravilnosti prepričanj, ampak naj bi pustila subjektom civilne družbe, da sami s svojimi argumenti pridobivajo privržence. Zato naj ne bi nekaterim prepričanjem že s pravom dajala samodejne prednosti, ugodnosti in tako hkrati vzbujala vtis istovetenja z določeno ideologijo, niti jih zavirala in s tem dajala vtis nezaželenosti nekaterih prepričanj. Ob uvedbi davka na nepremičnine se tako postavlja vprašanje, ali je z obdavčitvijo sakralnih objektov res kršena svoboda vere, kot zatrjujejo predstavniki nekaterih verskih skupnosti, in je zato dolžnost države, da sakralne objekte oprosti davka ali jim vsaj prizna ugodnejši davčni položaj in tako finančno ne obremeni verskih skupnosti. Ali pa je dolžnost države, ki spoštuje vsa prepričanja s področja etike oziroma morale, ne glede na to, ali temeljijo na metafizični podlagi ali ne, ter ne kršijo temeljnih človekovih pravic, da jih obravnava enakopravno in kriterija teizma ali ateizma ne vključi v določanje pravic in obveznosti.
Naslovnica

Izkušnja z novim davkom na nepremično premoženje večje vrednosti

Pravna praksa, št. 36, 19.9.2013

Nataša Cankar, Pravna praksa, 36/2013V začetku poletja 2013 sem se pri delu srečala z zanimivim davčnim primerom, ki me je nehote napeljal k razmišljanju o učinkovitosti naše davčne ureditve v teh t. i. težkih kriznih časih. V moji pisarni se je oglasila stranka, ki je prejela odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti v znesku približno 2.000 evrov. Šlo je za fizično osebo, člana družine z dvema mladoletnima otrokoma, katere skupni mesečni prihodek je znašal približno 2.400 evrov. Plačilo davka ji je bilo odmerjeno v treh zaporednih mesečnih obrokih, po več kot 650 evrov. En mesečni obrok davka je torej znašal več, kot pa je glede na njihove redne prihodke mesečno odpadlo na posameznega člana te družine.
Naslovnica

Pet izhodišč, ki bi jih morala upoštevati nova obdavčitev nepremičnin

Pravna praksa, št. 34, 5.9.2013

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 34/2013Pomlad 2013 je razburkal predlog davka na nepremičnine, ki predvideva nadomestitev treh davčnih obveznosti - nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in davka na premoženje - z enotnim davkom na nepremičnine. Javna razprava je bila burna, argumentov za in proti je precej, v nadaljevanju pa želim izluščiti nekaj izhodišč, ki se jim nova obdavčitev ne bi smela izogniti.
Naslovnica

Nakup nepremičnine - obračun DDV ali odmera DPN

FinD-INFO članki, 28.5.2013

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 28.05.2013Družba z omejeno odgovornostjo kupuje 20 let star poslovni prostor od druge družbe z omejeno odgovornostjo. Ali lahko kupi to nepremično z 2-odstotnim davkom na promet z nepremičninami ali z 20-odstotnim davkom na dodano vrednost? Ali nakup po 2-odstotni stopnji kasneje vpliva na odbitek DDV pri...
Naslovnica

Davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča

FinD-INFO članki, 8.10.2012

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 08.10.2012Davčna stopnja davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča se določa glede na čas od prodaje do dneva spremembe namembnosti zemljišča.
Naslovnica

Do 3. septembra je čas, da korigirate podatke potrebne za obdavčitev nepremičnin večje vrednosti

FinD-INFO članki, 28.8.2012

Davek na promet nepremičnin in davek na nepremičnine

FinD-INFO članki, 28.08.2012Do 3.9.2012 je čas, da davčni zavezanci korigirajo davčno osnovo za odmero davka od nepremičnin večje vrednosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Vrsta dokumenta

Davčni članki in komentarji(33) Mnenja in pojasnila FURS(31)

Datum objave

2019(1) 2018(3) 2015(3) 2014(9)
2013(7) 2012(2) 2011(2) 2010(2)
2009(2) 2008(2) 2007(27) 2006(3)
2004(1)