FinD - Vsebinsko kazalo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Standardi in predpisi > Register Find-INFO vsebin > I.3.k. Obračun dohodnine > 2014
 

Register davčno-finančnih vsebin

< Nazaj na seznam

I. Davčni članki in nasveti

I.3. Dohodnina

I.3.k. Obračun dohodnine

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Naslovnica

Opredelitev glavnega delodajalca po Zakonu o dohodnini

6.11.2014

Pojasnilo FURS, št. 060-31/2014-5, 6. 11. 2014Pojasnilo FURS, št. 060-31/2014-5, 6. 11. 2014 Zavezanec navaja, da prihaja v postopkih izvršbe, ko se izterjujejo sodbe delovnih sodišč o prisojenih dohodkih iz zaposlitve, do težav pri ugotavljanju neto zneskov. Ugotavljanje višine prispevnih in dohodninskih obveznosti od dosojenih bruto zneskov je v primeru, da se dosojeni bruto znesek šteje kot izplačilo glavnega delodajalca (glede na znesek izplačila) izredno oteženo iz naslednjih razlogov:ugotavljanje skupnega neto zneska dolga (ob upošte
Naslovnica

Razlikovanje med obdavčitvijo družbenikov osebnih in kapitalskih družb ni bilo v skladu z Ustavo

Pravna praksa, št. 19, 15.5.2014

Joži Češnovar, Pravna praksa, 19/2014V prispevku v PP, št. 37/2011, sem zagovarjala stališče, da je obdavčevanje ustvarjenega dobička v osebnih družbah, kot ga je urejal Zakon o dohodnini (ZDoh-2), v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in zato neustavno. Tretji odstavek 90. člena ZDoh-2 je namreč določal, da se za namene obdavčevanja kot dividenda šteje in obdavčuje pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika. Ker se po pravilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ta "zgodi" samodejno ob sprejetju letnega poročila družbe, je davčna obveznost za plačilo dohodnine od dividende nastala že v tistem trenutku in neodvisno od dejanskega izplačila dobička družbeniku. Dohodnino od dividende, ki je davek fizičnih oseb, je bilo treba plačati, čeprav si družbenik osebne družbe dobička ni izplačal in je dobiček ostal v družbi. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-175/11 z dne 10. aprila 2014 to tezo tedaj objavljenega članka potrdilo.
Naslovnica

Obdavčitev dohodkov, ki jih fizične osebe prejemajo na področju mrežnega marketinga

22.4.2014

Pojasnilo DURS, št. 4210-4796/2014, 22. 4. 2014#.1. Dohodki fizičnih oseb, ki se ne štejejo za dohodek po Zakonu o dohodnini#.2. Dohodki fizičnih oseb, ki se štejejo za dohodek po Zakonu o dohodnini#&#I. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov#&#Predložitev davčnega obračuna#&#II. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov#.1. Davčni zavezanec za davek na dodano vrednost#.2. Predmet obdavčitve z DDV in davčna osnova#.3. Zavezanost za DDV (identifikacija za namene DDV)Pojasnilo DURS, št. 4210-4796/2014, 22. 4. 2014 1. DAVČNA OBRAVNAVA POSAMEZNIH VRST PREJEMKOV FIZIČNIH OSEB PO ZAKONU O DOHODNINI Mrežni marketing lahko na splošno opredelimo kot način organizacije podjetja in nagrajevanja prodajnih zastopnikov. Praviloma zastopniki niso plačani le od svoje prodaje, temveč so posebej nagrajeni tudi za pridobivanje novih prodajnih zastopnikov. V osnovi ima lahko dohodek, ki predstavlja eno od oblik nagrajevanja v mrežnem marketingu, tri oblike:prihranek pri oseb
Naslovnica

Izvajanje določbe 34. člena ZDoh-2

27.3.2014

Pojasnilo DURS, št. 4210-3980/2014-1, 27. 3. 2014#. Evropska komisija, Bruselj (angl. European Commission)#. Svet EU, Bruselj (angl. The Council)#. Evropski parlament, Strasbourg (angl. European Parliament)#. Sodišče Evropske unije, Luksemburg (angl. Court of Justice)#. Evropsko računsko sodišče, Luksemburg (angl. Court of Auditors)#. Evropska centralna banka, Frankfurt (angl. European Central Bank - ECB)#. Evropska investicijska banka, Luksemburg (angl. European Investment Bank - EIB)#. Evropski investicijski skladPojasnilo DURS, št. 4210-3980/2014-1, 27. 3. 2014 Zaradi pravilnega izvajanja določbe 34. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 - UPB7, 24/12, 30 /12, 40/12 - ZUJF, 75/12, 94/12 in 96/13), ki določa:da se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskemu investicijskemu skladu, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v pr
Naslovnica

Obračun prispevkov ter posebnega davka pri prejemnikih po mandatni pogodbi

Pravna praksa, št. 11, 20.3.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2014Zavezanec prosi za pojasnilo, kako je z obračunom davkov in prispevkov pri izplačilih po mandatni pogodbi, in sicer iz naslova: - prispevkov za zdravstveno zavarovanje (0,53 odstotka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter 6,36 odstotka prispevek zavarovanca po 55.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ), - prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 odstotka prispevek zavarovanca ter 8,85 odstotka prispevek delodajalca) ter - posebnega davka na določene prejemke po stopnji 25 odstotkov. Zavezanec želi pojasnila v zvezi z naslednjimi primeri izplačil po mandatni pogodbi: - izplačila slovenskim državljanom, ki so zavarovani po 18. členu Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), - izplačila slovenskim državljanom, ki niso zavarovani po 18. členu ZPIZ-2, - izplačila upokojencem ter - izplačila tujim državljanom.
Naslovnica

Znižanje davčne osnove za plačane premije za PDPZ

Pravna praksa, št. 11, 20.3.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2014Pojasnilo DURS, št. 4250-4666/2013-3, 17. januar 2014 Delavec ima bruto plačo 2.000 evrov. Z delodajalcem je podpisal pogodbo o pristopu k pokojninskemu načrtu PN-PDPZ-XY. Pogodba je bila podpisana na podlagi pogodbe z delodajalcem, ki jo ima sklenjeno z zavarovalnico. 1. Na tej podlagi sta se delodajalec in delavec dogovorila, da vsak od njiju plača 2,5 odstotka od bruto plače tega delavca kot prispevek k temu pokojninskemu načrtu. Plačana premija s strani delavca znižuje njegovo bruto plačo. 2. Ali je je pravilno, da znesek 2,5 odstotka delavčeve bruto plače (v tem primeru 50 evrov) zmanjšuje njegovo bruto plačo in posledično tudi davčno osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost ter akontacijo dohodnine? Ali je tak način plačevanja premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) ustrezen? 3. Na tej podlagi sta se delodajalec in delavec dogovorila, da vsak od njiju plača 2,5 odstotka od bruto plače tega delavca kot prispevek k temu pokojninskemu načrtu. Pri tem sta se dogovorila, da plačana premija v višini 2,5 odstotka od bruto plače (50 evrov) zmanjšuje delavčevo neto plačo v višini 50 evrov. 4. Delavec na letni ravni uveljavi plačila za to PDPZ kot svojo osebno olajšavo v informativnem izračunu dohodnine, in sicer v okviru omejitev iz 117. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2).
Naslovnica

Določitev zavarovalne osnove za samozaposlene družbenike in kmete v letu 2014

Pravna praksa, št. 11, 20.3.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 11/2014• Kakšna je pravilna višina zavarovalne osnove, od katere v letu 2014 plačujejo prispevke za socialno varnost samozaposleni, družbeniki in kmetje?
Naslovnica

Vložitev napovedi za odmero dohodnine od obresti v primeru smrti zavezanca

20.2.2014

Pojasnilo DURS, št. 4210-2416/2014, z dne 17. 2. 20141. Zavezanec je imel sklenjeno eno pogodbo o vezavi denarnih sredstev in to pri banki, ustanovljeni v Republiki Sloveniji. Pri tem je znesek doseženih obresti presegel znesek 1.000 evrov. Zavezanec je umrl pred 28. 2. 20XX tekočega leta, torej pred potekom roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v RS ter v drugih državah članicah EU, doseženih v preteklem letu. Vprašanje je, ali je s smrtjo zavezanca prenehala obveznost
Naslovnica

Davčna obravnava plačil, ki jih za svoje delo prejme direktor, nerezident Slovenije

6.2.2014

Pojasnilo DURS, št. 4210-7907/2013-3, 6. 2. 2014Zavezanec je rezident Avstrije in je v delovnem razmerju z avstrijskim delodajalcem, s katerim je podpisal pogodbo, na podlagi katere od 1. 9. 2013 dalje prevzema delovno mesto direktorja slovenske družbe za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja. Zavezanec v tem času ostaja v delovnem razmerju z avstrijskim delodajalcem, ki je matična družba slovenskega podjetja, kamor je napoten na delovno mesto direktorja. Zavezanec v času napotitve ostaja vključen v obvezno socialno zavarovanje pri avstr
Naslovnica

Popravek REK obrazca ob vračilu dohodka

6.2.2014

Pojasnilo DURS, št. 4251-259/2014-2, 6. 2. 2014Prejeli smo dopis zavezanca, v katerem navaja, da zaradi prenehanja delovnega razmerja in odjave delavca iz zavarovanja želi popraviti REK-1 obrazec, za izplačilo plač za mesec december 2013. Popravek predloženega REK-1 obrazca je potreben tudi zaradi pravilnosti podatkov v M4 obrazcu za leto 2013. V nadaljevanju pojasnjujemo. Popravek predloženega obračuna davčnega odtegljaja, če je davčna obveznost izkazana previsoko, delodajalec predloži, ko od zaposlenega prejme vračilo dohodka. Obveznost pr
Naslovnica

Ugotavljanje davčne osnove normiranca in določitev zavarovalne osnove - znesek delne oprostitve plačila prispevkov

4.2.2014

Pojasnilo DURS, št. 4212-154/2014-2, 4. 2. 2014Zavezanec prosi za pojasnilo glede ugotavljanja davčne osnove za s.p. - normiranca in glede določitve zavarovalne osnove za prispevke za leto 2014. Navaja primer tovrstnega zavezanca, ki je dejavnost pričel opravljati po 1. 7. 2013 in je plačeval prispevke od minimalne plače, hkrati pa je koristil delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: PIZ), ki jo omogoča štirinajsti odstavek 145. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ
Naslovnica

So delovni migranti res obdavčeni bolj kot drugi?

Pravna praksa, št. 4, 30.1.2014

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 4/2014V PP, št. 3/2014, smo lahko prebrali zanimiv prispevek o nadnacionalnih vidikih dvojne obdavčitve obmejnih delavcev, katerega epilog je, da so z ukinitvijo posebne davčne olajšave za dohodninske zavezance rezidente, ki so čezmejni delovni migranti, ti posredno (negativno) diskriminirani in da njena ukinitev posega v temeljne svoboščine prostega gibanja na notranjem trgu. Namen tega prispevka ni ponavljati razlogov za črtanje davčne olajšave, ki jih je v svoji odločbi št. U-I-147/12 z dne 29. maja 2013 jasno in razumljivo navedlo že Ustavno sodišče, ampak z vidika davčnega prava pojasniti, da je davčna olajšava za čezmejne delovne migrante pomenila pozitivno diskriminacijo v primerjavi s preostalimi dohodninskimi rezidenti, ki jo je zakonodajalec zaradi odločitve Ustavnega sodišča odpravil. Državni zbor in Vlada namreč v postopku nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov.
Naslovnica

Informativni izračun dohodnine za leto 2013 - uveljavljanje stroškov v zvezi z delom v tujini

Pravna praksa, št. 4, 30.1.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2014Zavezanci - rezidenti Slovenije, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja iz tujine, lahko v skladu s 45. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, pod pogoji in d
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Vrsta dokumenta

Davčni članki in komentarji(6) Mnenja in pojasnila FURS(7)

Datum objave

< Vsi
2014(13)
> Januar(2) > Februar(4) > Marec(4) > April(1) > Maj(1) > November(1)